Bo po Nemčiji tudi Slovenija zdrsnila v recesijo?

Ob novici, da je Nemčija tudi uradno zdrsnila v recesijo, še bolj skrbi, da je slovenski indeks nabavnih menedžerjev PMI maja zdrsnil pod mejo 50 točk in znaša le 46,6 točk. Kot je v pogovoru za Bloomberg Adrio dejal Uroš Zupančič, član strokovnega sveta Združenja nabavnikov Slovenije in vodja projetka PMI Slovenija, "je recesija na podlagi PMI v evrogospodarstvu neizogibna".

Zupančič pravi, da glede na podatke v preteklem letu "enostavno nič ne nakazuje, da bi gospodarstvo rastlo, ampak se že lep čas ohlaja, vsaj predelovalni del industrije, medtem pa je storitveni del tisti, ki dejansko drži kompozitni PMI nad mejo 50 točk, pa hkrati s tem popravlja tudi BDP. Tu pride do razlike med izračuni PMI in BDP, ker je BDP izračunan s 3-mesečnim zamikom, pri PMI pa poteka meritev vsak mesec na osnovi osnovnih vprašanj gospodarskih aktivnosti, ki jih dobimo nabavniki in z njimi tudi operiramo. To pa so nova naročila, trenutna proizvodnja, nabavne cene, stanje zalog, dobavni roki in na podlagi tega lahko ocenimo, kam bo šlo gospodarstvo praktično že naslednji mesec."

PMI je močno odvisen od gibanja naših največjih izvoznih partneric

Drži, da se je slovenski PMI zadnje tri mesece res gibal le rahlo nad mejo 50 točk, kar sicer predstavlja stagnacijo, pravi Zupančič, "a je bil pred tem osem mesecev zaporedoma pod to mejo". Čudi ga, da ni zdrsnil pod 50 točk že prej. "Na podlagi gibanja tujih PMI bi se moralo to zgoditi že pretekli mesec, a so slovenska podjetja očitno nadaljevala s povečano proizvodnjo in posledično kopičenjem končnih zalog in s tem hkrati ohranjala tudi število zaposlenih v podjetjih. Je pa pri gibanju slovenskega PMI nujno poznati dva pomembna dejavnika, prvi je, da je PMI močno odvisen od gibanja naših največjih izvoznih partneric, še posebej Nemčije. Pred časom smo celo izračunali, da sta slovenski in nemški PMI v zelo visoki korelaciji, vendar z enomesečnim zamikom, kar pomeni, da tisto, kar se danes dogaja v Nemčiji, se bo čez en mesec videlo v Sloveniji. Drugi vidik pa je ta, da ena odstotna točka spremembe v tujih PMI pomeni tudi tri do pet odstotnih točk v slovenskem, ker je pač gospodarstvo naše tako majhno," opozarja Zupančič.

Globalni trend bo odvisen od mnogih dejavnikov

In kaj lahko pričakujemo v naslednjih mesecih? Z gotovostjo ne moremo napovedati ničesar, saj Zupančič pravi da je "gibanje trendnih črt, tako proizvodnih aktivnosti kot novih naročil kratkoročno sicer pozitivno". V preteklih mesecih se je gospodarstvo zelo ohlajalo. Zato meni, da bi "glede na trende v naslednji polovici leta lahko začeli govoriti o začetku okrevanja in ponovni obuditvi proizvodnje. A žal trenutni indeksi v Nemčiji in ZDA temu nasprotujejo. Namreč, recimo nemški in evropski PMI, preliminarni izračuni kažejo, da sta na najnižjih vrednostih celo v zadnjih treh letih". Globalni trend bo odvisen od mnogih dejavnikov, opozarja sogovornik, predvsem pa od razmerij dvigov obrestnih mer v primerjavi s padanjem cen surovin.

Kupna moč prebivalstva z naraščanjem cen pada

Gospodarsko aktivnost še vedno narekujeta razmerje med ponudbo in povpraševanjem, Zupančič pa poudarja, da je povpraševanje odvisno od razpoložljivih sredstev, "konkretno od kupne moči prebivalstva, ki pa žal z višanjem cen končnih proizvodov, cen življenjskih stroškov, višjimi cenami za zadolževanja pada".

Tudi nabavne cene že nekaj časa padajo, dobavni roki materialov v proizvodnji se že dolgo časa skrajšujejo in zato bi morale posledično tudi cene končnih izdelkov pasti in posledično tudi inflatorni pritiski, pravi Zupančič. "To pa se žal še ne dogaja, ker podjetja na račun nižjih izhodnih stroškov povišujejo svoje marže. Jaz mislim, da bo konkurenca na trgu in zmanjšanje povpraševanja naredilo potrebno korekcijo tudi pri inflaciji".

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar