Trg hitre dostave: 'Zahodni potrošnik je len, takšni tudi Slovenci'

Prihaja nov koncept spletne trgovine, optimizirane in namenjene hitri dostavi živil, s čimer se izbira za slovenskega potrošnika povečuje. Klasični trgovci, ki omogočajo spletni nakup živil, so dobili konkurenco v Wolt Marketu, kjer dostavo opravijo v 30 minutah. "Slovenci smo v osnovi leni, tudi zahodni potrošnik je len, vprašanje pa je, ali se razvija ponudba, ki podpira to lenobo," je bil na okrogli mizi o prihodnosti spletne trgovine slikovit Zenel Batagelj, ustanovitelj in partner v družbi Valicon.

Slovenski potrošnik se je med finančno krizo med letoma 2008 in 2014 navadil na nove trgovske verige, kot so diskonti, ki so danes v vrhu med evropskimi trgovci. Potem pa je koronavirusna epidemija pospešila trende, ki bi se po Batageljevih besedah zgodili v vsakem primeru. Kot so sporočili iz Mercatorja, je bil obisk njihove spletne trgovine sicer v porastu že pred epidemijo, pa tudi po epidemiji so uspeli obdržati večino kupcev, ki so med epidemijo v njej redno kupovali. 

"Prodaja hrane in pijače po spletu se je kar naenkrat povišala za 50 odstotkov. Delež kupovanja živil po spletu je z deset zrasel na 15 odstotkov in tam tudi ostal," pojasnjuje Batagelj. Psihologija potrošnika namreč uči, da potrebujemo tri mesece, da se spremenjeni vedenjski vzorci ustalijo, epidemija pa je trajala dve leti.

Prihranek časa ali denarja?

Slovenci sicer po njegovih besedah trenutno svoj prosti čas zapravljamo v trgovinah, saj je raziskava Valicona pokazala, da v povprečju nakupujemo v sedmih različnih trgovinah. "Ob povišani inflaciji je na prvem mestu denar, šele potem čas," pravi Batagelj.

Ravno prihranek časa je največja prednost hitre dostave živil na dom. "Wolt ljudje povezujejo s prihrankom časa, saj potrošnik dostavo dobi na dom v manj kot pol ure – in to tudi ob nedeljah in praznikih," pojasnjuje Kaja Koblar, vodja Wolt Market Slovenija. Po njenih besedah nabor izdelkov prilagajajo željam kupcev, posvetujejo pa se tudi z dobavitelji in pregledajo analitične podatke.

Kako pa so konkurenčni na strani cen, ki jih potrošniki v trenutnem okolju skrbno spremljajo? "Pritisk na cene je, naši konkurenti so trgovci, ki imajo spletno prodajo, zato do neke mere poskušamo zasledovati njihovo cenovno politiko. Vendar smo pri dobaviteljih manjši odjemalec, zato težko pridemo do enakih pogojev kot večji trgovci," priznava Koblar. K temu dodaja, da tudi na Woltu – kot klasični trgovci – potrošnikom omogočajo določene popuste in akcije. "Kmalu bomo ponujali tudi izdelke, ki so brez blagovne znamke in praviloma cenejši," napoveduje Koblar.

Kot pravijo na Woltu, se njihove stranke najpogosteje "spotaknejo" ob stroške dostave, zato so predstavili naročniški model. Ta model je sicer vse bolj prisoten tudi v drugih življenjskih sferah, naročnine pa smo spoznali prek platforme za pretočne vsebine Netflix. "V Sloveniji še nimamo velikih spletnih trgovcev, kot sta Amazon in Walmart, zato se to še ni toliko prijelo," dodaja Batagelj in opozarja, da gre pri tem za lojalnost potrošnikov.

Wolt

Kdo bo stopil na vlak hitre dostave

Ljubljančani sicer najpogosteje naročajo sveže izdelke, kot so kruh, mlečni izdelki, sadje in zelenjava ter jajca, kažejo Woltovi podatki. "Želje uporabnikov gredo tudi v smeri izdelkov brez glutena, brez laktoze, za diabetike in podobno. To so močne kategorije, na katerih delamo. Želimo povečati tudi ponudbo lokalnih izdelkov," pravi Koblar.

Če na Woltu potrošniki v povprečju delajo manjše nakupe oziroma dokupe, pa v spletni trgovini Mercator večinoma opravijo srednje in večje tedenske ter mesečne nakupe, pri čemer manjše nakupe še vedno opravijo v običajni trgovini. Pri dostavi izdelkov se v hitrosti sicer ne morejo kosati z Woltom, kljub temu pa je lahko dostava za jutranja naročila še isti dan popoldne.

"Naloga dobrega skrbnika znamke je, da je tam, kjer so njihovi potrošniki, se pravi moramo biti tam, kjer je potencial, da se naši izdelki prodajajo," položaj distributerjev pojasnuje Matteo Mozetič, vodja blagovne znamke Magnum pri Unileverju. Ta ima v svojem asortimaju številne priznane blagovne znamke, med drugim majonezo Hellmann's, sladoled Ben & Jerry's, Magnum in druge.

"Omenjeni prodajni kanal se razvija po celem svetu in med izdelki, ki se najbolj prodajajo, je sladoled," opaža Mozetič. Po njegovih besedah so imeli v preteklosti težave spraviti zmrznjene izdelke v prodajo na spletu. Na področju hitre dostave živil ne sodelujejo izključno z enim ponudnikom, ampak z vsemi vodilnimi. "Moja naloga je, da se prodaja skozi čim več prodajnih kanalov, zato sodelujemo z vsemi največjimi ponudniki hitre dostave, kot so Getir, Gorillaz, Deliveroo, Just Eat in podobno," dodaja Mozetič.

S kavča s telefonom v roki

"Težko je delati primerjavo Slovenije z drugimi državami, ker imamo v Sloveniji neverjetno veliko kvadraturo trgovin na prebivalca, trgovine so res blizu," pojasnjuje Batagelj. Po njegovem mnenju so tako konkurenca ponudnikov hitre dostave živil predvsem male lokalne trgovine.

Pri Unileverju so sicer kljub temu prepričani, da bo na dolgi rok ta kanal lahko zamenjal navado tedenskega dokupovanja živil. "Verjamemo, da bo ta kanal igral pomembno vlogo v življenju potrošnika," poudarja Mozetič. Potrošnik ima zdaj namreč možnost, da lahko deluje drugače kot do sedaj.

"Velika gospodinjstva v hišah v predmestju niso ciljni segment, zagotovo so to mladi pari, ki živijo urbano življenje, pa tudi vsi, ki veliko hodijo na vikend, potujejo in tako dalje," meni Batagelj. K temu dodaja, da bo mobilni telefon komunikacijski kanal prihodnosti. "Vse več ljudi uporablja mobilnik tudi za takšne nakupe, ki bi jih sicer morali opraviti na računalniku," je povedal Batagelj. 

V zadnjih treh letih se je namreč izjemno povečalo zaključevanje nakupovalnega procesa na mobilnem telefonu, leta 2022 je 43 odstotkov oseb svoj nakup zaključilo na mobilni napravi.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar