Konflikt med ZDA in Iranom se zaostruje. Trump: "Ni mi mar, ali podpišemo sporazum"

Konflikt med ZDA in Iranom se je močno zaostril. Ameriške sile so izvedle nov val napadov, Iran pa je sporočil, da se je odzval s povračilnimi ukrepi.

Ameriški predsednik Donald Trump je medtem zmanjšal možnosti za sklenitev dogovora. Na družbenem omrežju Truth Social je zapisal, da Irana "ne poskuša prisiliti za pogajalsko mizo". "Prav nič mi ni mar, ali podpišejo sporazum, ki je zanje brez vrednosti," je dejal Trump. "Naš sedanji položaj mi je veliko bolj všeč," je nadaljeval in ponovil trditve, da je iransko gospodarstvo tik pred zlomom.

Ameriško centralno poveljstvo je sporočilo, da so bili med tarčami zdaj že končane operacije "položaji zračne obrambe, radarski sistemi, pomorska sredstva in objekti, zmogljivosti za polaganje min ter komunikacijski objekti", povezani z iransko revolucionarno gardo (IRGC).

"Napadi sledijo nedavnim poskusom IRGC, da napade trgovske ladje v Hormuški ožini in pripadnike ameriške vojske," je centralno poveljstvo dodalo v izjavi, ki jo je v torek zvečer objavilo na omrežju X. To je bil drugi val ameriških napadov v približno treh dneh. Ameriške sile so že pred tem napadle iranske raketne izstrelitvene sisteme, ki so bili pripravljeni v Hormuško ožino izstreliti mine.

Iran je nekaj ur pozneje sporočil, da so njegove sile začele "odločno operacijo" proti ameriškim oporiščem v regiji, je poročala poluradna tiskovna agencija Tasnim. Teheran je navedel, da je izstrelil rakete na ameriško oporišče v Jordaniji in ameriški vojaški objekt v Bahrajnu. Kuvajt je sporočil, da je prestregel izstrelke, ki so leteli proti njegovemu ozemlju.

Ameriška vojska je v okviru nove politike "tanker za tanker", ki jo je odobril Trump, napadla tudi dva iranska tankerja, je ob sklicevanju na neimenovanega ameriškega uradnika poročal Axios. To se je zgodilo približno dan po tem, ko sta bila dva velika naftna tankerja, ki sta poskušala zapustiti ožino, v kratkem časovnem razmiku zadeta z izstrelki, je sporočila svetovalna družba za pomorsko varnost Marisks.

Cene nafte so se po novicah o napadih še zvišale. Cena severnomorske nafte brent je pridobila dva odstotka in se povzpela na približno 96,50 dolarja za sod. Rast cen je okrepila pritisk na obvezniške trge in donosnosti državnih obveznic po svetu potisnila na najvišjo raven po letu 2008, saj so trgovci povečali stave, da bo ameriška centralna banka Fed zvišala obrestne mere.

Do ponovne zaostritve je prišlo po več tednih relativnega zatišja, med katerim je Trumpova administracija napovedala preusmeritev z vojaških ukrepov na gospodarski pritisk proti Teheranu. Zaradi zmanjšanja števila napadov se je obseg prevoza nafte skozi Hormuško ožino znova povzpel na približno polovico predvojne ravni, deloma po zaslugi prikritih prevozov največjih bližnjevzhodnih proizvajalk.

Trump je dejal, da so bili zadnji napadi povračilni ukrep zaradi iranskega poskusa miniranja ožine in predhodnega napada na vojaško oporišče v regiji. Če se bo Teheran odzval, je zagrozil z novimi ukrepi.

Bloomberg

 

Ameriški finančni minister Scott Bessent je novinarjem ob srečanju finančnih ministrov skupine G20 v Ashevillu dejal, da so iranski voditelji zaradi gospodarskih težav v državi "v paniki". Napovedal je, da bodo nekoč pripravljeni na pogajanja o sporazumu za končanje vojne. Bessent je Iranu in njegovim trgovinskim partnericam zagrozil z "gospodarskim napadom", vendar so države, ki ohranjajo vezi s Teheranom, grožnje doslej večinoma prezrle, ameriški ukrepi pa niso prepričali niti analitikov.

Vsaka trajnejša obnovitev spopadov bi lahko zvišala stroške energije in inflacijo, vznemirila svetovne vlagatelje ter dodatno zapletla prizadevanja republikancev, da bi na novembrskih vmesnih volitvah ohranili nadzor nad kongresom.

Za Iran bi vrnitev obsega ladijskega prometa na raven blizu predvojne lahko pomenila zmanjšanje njegovega pogajalskega vzvoda v morebitnih prihodnjih mirovnih pogajanjih.

V Bandar Abasu, Čabaharju in Kuhestaku na jugu Irana so v torek odjeknile eksplozije, je poročal državni medij Nour. Iranska radiotelevizija IRIB je sporočila, da sta bila v provinci Hormozgan ubita najmanj dva civilista.

Republikanski član predstavniškega doma iz Alabame Mike Rogers je po torkovem sestanku z visokim vojaškim poveljnikom za zaprtimi vrati dejal, da pričakuje nadaljnje stopnjevanje spopadov.

ZDA iranskih navedb o napadu na oporišče v Jordaniji niso takoj potrdile, čeprav so tamkajšnji mediji poročali, da je zračna obramba prestregla prihajajoče rakete. Jordanija, ameriška zaveznica, je vse pogosteje tarča iranskih povračilnih ukrepov. V julijskem napadu sta bila tam ubita dva pripadnika ameriške vojske.

Bessent je poskušal zmanjšati pomen Hormuške ožine in dejal, da bo zaradi vse pogostejše uporabe naftovodov sčasoma postala nepomembna. Pri tem očitno ni upošteval časa, potrebnega za tako veliko preusmeritev energetskih dobavnih poti. Poleg tega bi bilo treba druge ključne surovine, med njimi aluminij in gnojila, še vedno prevažati skozi ožino.

ZDA in Iran objavljata nasprotujoče si informacije o varnosti plovbe skozi ožino. Visoki ameriški poveljnik je po odstranitvi iranskih min razglasil, da so "mednarodne plovne poti odprte". V podobne Trumpove trditve so po poročanju Bloomberga ameriške zaveznice zasebno podvomile.

Trump je konflikt v ponedeljek označil za "majhno vojno", čeprav ZDA in Iran po propadu začasnega mirovnega sporazuma pred več kot dvema mesecema nista pokazala veliko pripravljenosti za obnovitev pogajanj. Ameriško zunanje ministrstvo je v torek Američane v regiji opozorilo na "možnost nepredvidenega stopnjevanja". Nafta se je letos podražila za več kot 45 odstotkov.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje v Kirgizistanu izrazil pesimizem glede možnosti za obnovitev pogajanj, Katar pa je sporočil, da se posredniška prizadevanja nadaljujejo.

— Pri pripravi so sodelovali Weilun Soon, Roxana Tiron, John Harney, Meghashyam Mali, Anand Krishnamoorthy in Gregory White.