Toče, viharji, suše, poplave in pozebe so sicer običajni vremenski pojavi, a se pojavljajo vse pogosteje, v vse skrajnejših oblikah in nas presenečajo v nenavadnih obdobjih. Z vse pogostejšimi vremenskimi ekstremi se seveda povečuje tudi škoda, ki jo povzročajo. Za obvladovanje tveganj sta zato ključna ustrezna preventivna zaščita in zavarovanje, so opozorili strokovnjaki, ki so na današnjem pogovoru o (ne)predvidljivih vremenskih ekstremih, ki ga je pripravila Zavarovalnica Triglav, predstavili podatke o naravnih škodnih dogodkih in soočili mnenja, kako se jim zoperstaviti.
Poznamo tudi ljudske modrosti, ki napovedujejo vreme. Med 12. in 14. majem se pojavijo ledeni možje, dan kasneje pa jim sledi še poscana Zofka. Napovedi za letos sicer nizkih temperatur ne predvidevajo. "Zelo se veselim, da pozebe ne bo. Ta napoved je zelo dobrodošla," je obete pospremil vinogradnik z družinsko tradicijo Danilo Steyer.
Letos manj suše, a visoke temperature
Ozračje nad Slovenijo se vsakih deset let segreje za približno 0,4 stopinje Celzija. Poletja so tako postala vse bolj vroča, osončena in sušna; in ta trend se bo nadaljeval tudi v prihodnosti, je na pogovoru izpostavil meteorolog Agencije RS za okolje (Arso) Branko Gregorčič. Hitro segrevanje ozračja se je začelo sredi 80. let in se sedaj stopnjuje, je pojasnil in izpostavil lansko poletje, ki je bilo povsem blizu rekordnemu letu 2003. Lani je bilo v zahodni Sloveniji celo rekordno vroče.
Preberi še
Zaradi nizke snežne odeje največji izpad hidroenergije na Dravi
Stanje vodotokov in podzemnih voda je trenutno kljub manjši količini padavin v Slovenij še vedno razmeroma ugodno.
03.03.2023
Ekstremno vreme bo kmalu prineslo višje zavarovalne premije
Pri Zavarovalnici Triglav so v prvem polletju zabeležili toliko škodnih zahtevkov kot v celem 2021.
07.10.2022
Suša ustavila plovbo po Donavi, ujetega na tisoče ton blaga
Srbijo bodo interventna poglabljanja reke stala okoli 1,7 milijona evrov.
30.08.2022
Letos smo lahko nekoliko bolj optimistični, kar se tiče tega, da suša morda ne bo tako izrazita, kot je bila lanska, bodo pa temperature visoke. Spet je verjetno pred nami poletje z vročinskimi valovi, ki nas v zadnjih desetletjih pogosto spremljajo, je nadaljeval Gregorčič.
"Vroče bo, ekstremne suše verjetno ne bo, tudi snežne zaloge v gorah so nekoliko boljše, kot so bile lanske. Če bo količina padavin blizu povprečja ob nadpovprečno visokih temperaturah verjetno ne bo šlo brez vremenskih neurij, morda jih bo celo kaj več kot lani. "
Zaradi vremenskih ekstremov naraščajo tudi škode
Izračuni Zavarovalnice Triglav, ki je primerjala verjetnost toče v Sloveniji leta 2009 in leta 2019, so pokazali, da se verjetnost toče z leti povečuje. "Tako zaradi števila vremenskih nevšečnosti oziroma škodnih dogodkov kot tudi zaradi njihove intenzitete naraščajo tudi škode, ki nastanejo v takšnih primerih," je povedal direktor službe za premoženjske škode v Zavarovalnici Triglav Uroš Metličar. V letošnjem letu so tudi beležili krepko nadpovprečno število škod zaradi viharjev, je še dodal.
Zadnjih deset let kronološko beležijo ujme oziroma množične škodne dogodke. Zaradi toče se v največjem številu poškodujejo vozila, nato pa objekti. Glede na izplačila zavarovalnin je tehnica obratna in je več škod nastalo na objektih kot na vozilih, je dodal Metličar.
Zaradi vremenskih ekstremov je zelo prizadeto tudi kmetijstvo; kmetijsko pridelavo najbolj prizadenejo toča in viharji. Podaljšuje se obdobje neurij s točo, vedno bolj pa območja prizadene suša. Včasih je obdobje toče trajalo od maja do septembra, zdaj pa se toča pojavlja vse od aprila do oktobra, je problematiko predstavil direktor službe za kmetijska zavarovanja v Zavarovalnici Triglav Aleš Zupan. Trend pojavljanja škod v primerih spomladanskih pozeb in suš je bolj zaskrbljujoč, saj te vztrajno naraščajo. Škoda po suši, ki je lani najbolj prizadela poljedelstvo in živinorejsko panogo, je bila primerljiva z dvema največjima sušama v zadnjih 30 letih, dodaja Zupan.
"Toča in vihar prizadeneta manjše regije, za razliko od pozeb in suš, ki prizadenejo regijo, ki je lahko tudi cela Slovenija."
Pozebe najbolj prizadenejo sadjarstvo
Letos nas je prizadela že peta spomladanska pozeba v zadnjih osmih letih. "Pozeba najbolj prizadene sadjarstvo, nato pa vinogradništvo," je še dodal Zupan. O vinogradništvu je govoril Steyer, ki je dodal, da vinogradniki pred desetimi leti niso poznali strahu pred spomladansko pozebo, bali so se le zimske pozebe in toče. To se je spremenilo leta 2016, ko so se soočili s spomladansko pozebo, ki jim je uničila celoten pridelek.
Sogovorniki na pogovoru so kot ključno preventivo izpostavili protitočne zaščitne mreže in oroševalne sisteme. Zavarovanje za sadovnjak, ki je zaščiten z mrežo, je od zavarovanja za sadovnjak na prostem cenejše za približno 80 odstotkov, je še povedal Zupan.