V Slovenski Bistrici se je oblikovala civilna iniciativa, ki nasprotuje načrtovani gradnji vetrnih elektrarn na Pohorju. V soboto so se nasprotniki gradnje vetrnih elektrarn v Slovenski Bistrici zbrali na protestu, na katerem so izrazili svoje nestrinjanje z načrtovano gradnjo elektrarn. Menijo, da Pohorje kot eno najbolje ohranjenih naravnih območij v Sloveniji ni primerno za postavitev vetrnic. Na protestu se je zbralo približno 50 ljudi.
V civilni iniciativi ZA Pohorje brez vetrnih elektrarn opozarjajo, da bi morali za vsako od elektrarn posekati gozd v izmeri 70 krat 70 metrov, pohorske ceste bi morali močno razširiti za transport delov vetrnic na kraj postavitve, olja in maziva, ki jih potrebujejo vetrnice za delovanje, pa bi po njihovem mnenju ob morebitnem izlitju ogrozila pohorske vodne vire.
"Načrtovanimi posegi bi izničili turistični potencial"
"Pohorje bi postalo degradirana tehnološka krajina polna presek, novih dostopnih cest, vkopanih kablovodov in delujočih vetrnic, katerih slišni in neslišni hrup ima negativen vpliv na vsa živa bitja," so zapisali v izjavi za javnost. Opozarjajo tudi, da je Pohorje vključeno v načrte razvoja zelenega in trajnostnega turizma.
Preberi še
E-pismo: Vetrnice se vrtijo, elektrika teče, Slovenija stoji
Z e-pismom dobite vpogled v zakulisje zgodb ter napovednik vsebine in dogodkov.
14.04.2023
Vetrnice: To so lokacije v Sloveniji, kjer bi gradili investitorji
Za polja vetrnih elektrarn z močjo več kot deset megavatov je treba sprejeti državni prostorski načrt.
14.04.2023
Vetrne elektrarne: Hrvaška najnaprednejša, v Srbiji največja v Evropi
ALFI Green investira v vetrne in sončne elektrarne na področju jugovzhodne Evrope.
13.04.2023
Vetrnice: Pri nas delata le dve; deset projektov še naprej na čakanju
V Sloveniji domačini načeloma podpirajo investicije v vetrne elektrarne, vendar ne v svoji bližini.
06.04.2023
Nemčija bi dnevno postavila tri vetrnice, v Sloveniji se znova zapleta
Energetska kriza je pokazala, da je Evropa močno ranljiva, zato mora storiti več v smeri energetske neodvisnosti in povečati proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.
15.01.2023
Nasprotniki vetrnih elektrarn menijo, da bi se z načrtovanimi posegi izničilo ves, tudi turistični potencial ki ga Pohorje premore in na katerem se gradi vizija za človeka in naravo skladnega razvoja.
Podjetje Energija na veter načrtuje gradnjo 35 vetrnic na območju Treh kraljev in Areha ter 21 vetrnih elektrarn na območju Rogle. Do obeh vetrnih polj bi iz Slovenske Bistrice zgradili tudi nov kablovod za povezavo na električno omrežje.
Vse večje vetrnice, vse več nesreč
Občina Slovenska Bistrica nasprotuje postopku, s katerim želi investitor pridobiti gradbena dovoljenja za gradnjo 11 vetrnih elektrarn in pripadajočega kablovoda, saj meni, da bi moral postopek teči na podlagi sprejema državnega prostorskega načrta (DPN) in z vključitvijo javnosti v postopek.
"V tem času pa ne samo, da se to ni zgodilo, ampak je celo sprožen postopek razlastitve občine, kar se tiče služnosti," je po poročanju Radia Maribor povedal župan občine Ivan Žagar.
Nasprotniki vetrnic so opozorili tudi na nevarnost okvar in zrušitev stolpov vetrnih elektrarn, ki so vse pogostejši, kot je pred kratkim poročal Bloomberg. Razlog za vse več okvar je v povečevanju velikosti in moči posameznih vetrnic.
"Pri novejših turbinah se te okvare dogajajo v krajšem časovnem obdobju, kar je precej zaskrbljujoče," je za Bloomberg povedal Fraser McLachlan, glavni izvršni direktor družbe GCube Underwriting s sedežem v Londonu, ki zavaruje za približno 3,5 milijarde dolarjev sredstev za vetrne elektrarne v 38 državah.
Podjetja Vestas, GE in Siemens Gamesa so v izjavah za Bloomberg in v nedavnih pogovorih z analitiki potrdila, da je razlog za težave težnja po hitrem razvoju zmogljivejših turbin.
DPN za vetrne elektrarne moči deset megavatov in več
Iz ministrstvo za okolje, podnebje in energijo so za Bloomberg Adria sporočili, da je DPN za polje vetrnih elektrarn v Slovenski Bistrici "v internem predhodnem usklajevanju", na dodatno vprašanje glede postopka pa še niso odgovorili.
Zakon o urejanju prostora določa, da je treba za vetrne elektrarne z močjo deset megavatov ali več sprejeti državni prostorski načrt (DPN). Tega sprejme vlada. Kot izhaja iz dokumentacije s seje občinskega sveta Slovenska Bistrica, je investitor podal vloge za gradbena dovoljenja za vsak vetrni stolp posebej, s čimer se je izognil omenjenemu predpisu, saj posamezna vetrnica ne dosega moči deset megavatov, skupaj – kot polje vetrnic – pa bi jo.
Civilna iniciativa poziva vse odločujoče, "da nemudoma prenehajo z vsemi postopki umeščanja vetrnih elektrarn na Pohorje, ne glede na to, ali se postopek vodi na podlagi občinskega prostorskega načrta ali pa preko državnega prostorskega načrta".