.webp){kind=icon}
Analiza pokojninskih sistemov 75 pokojninskih sistemov po vsem svetu mednarodne zavarovalnice Allianz je pokazala, da se prebivalstvo v Sloveniji stara najhitreje v regiji.
"Koeficient starostne odvisnosti naj bi do leta 2050 narasel na 59 odstotkov, kar je najvišje v regiji," piše v poročilu za Slovenijo. Koeficient starostne odvisnosti predstavlja število ljudi starosti 65 let ali več kot odstotek delovno aktivnega prebivalstva.
Pri Allianzu Sloveniji priporočajo nadaljnje reforme s poudarkom na nadaljnjem zvišanju upokojitvene starosti, "glede na že tako visoke prispevne stopnje."
Preberi še
Konkurenca za pokojninsko varčevanje se krepi: Prihaja nov ponudnik
Slovaška investicijska družba Finax Hrvatom predstavila vseevropski pokojninski produkt (PEPP).
12.04.2023
Pokojnine: Macron vztraja, na ulicah Pariza se nabirajo smeti
Po podatkih mestnih oblasti je bilo v sredo na pločnikih v Parizu približno 9.500 ton smeti.
22.03.2023
Državni sekretar Feketija: 'Siljenje k delu krepko čez 65 let lahko kruto'
Do konca polletja naj bi se postavili okvirji prenove pokojninskega sistema, sledilo bo leto dni javne razprave. Zakon naj bi bil sprejet do konca 2024 ali začetka 2025.
15.03.2023
Mesec: Sprejeli smo višje pokojnine in minimalno plačo
Pokojnine bodo že z novembrom 4,5 odstotka višje, ukrep na letni ravni vreden 300 milijonov evrov.
27.10.2022
Kako naj se mladi izmuznejo grožnjam demografske bombe
Brez pozitivnih neto migracij bi do leta 2050 število prebivalcev v Sloveniji upadlo na 1,833 milijona, ocenjuje Jože Sambt iz Ekonomske fakultete.
12.08.2022
Hrvaška je obljubljena dežela za slovenske upokojence
Slovenski državljani se, kot kažejo podatki pokojninskega zavoda, najraje odločajo za upokojensko življenje na Hrvaškem, v Bosni in nato v Srbiji.
21.06.2022
Nekatere države lahko služijo za zgled
S skupno oceno 3,7 se slovenski pokojninski sistem uvršča v spodnjo sredino analiziranih držav, pred Madžarsko in za Hrvaško. "Le majhna tolažba je, da ima večina drugih držav v regiji zelo podobne ocene; nekoliko bolje gre le baltskim državam in Bolgariji," piše v poročilu.
Redki pokojninski sistemi, ki jim gre danes dobro – zlasti Danska, Nizozemska in Švedska s skupno oceno precej pod tri – imajo eno skupno lastnost: Smernice vzdržnosti so postavili zelo zgodaj, ugotavljajo avtorji poročila. "Zato lahko služijo kot zgled za mnoge države v razvoju, ki imajo še vedno priložnost, da stabilizirajo svoje pokojninske sisteme. V mnogih drugih državah pa brez bolečih reform skorajda ne bo šlo."
Poleg tehničnih podrobnosti, kot so prispevne stopnje in doba plačevanja prispevkov, je za vzdržne in ustrezne pokojninske sisteme potrebna ključna prilagoditev glede družbene vrednosti dela, menijo pri Allianzu.
Kot primer političnih problemov ob uveljavljanju pokojninskih reform navajajo Francijo, ki se sooča z nasilnimi protesti zaradi uveljavljene višje upokojitvene starosti in daljše delovne dobe.
Medgeneracijska pogodba je postala krhka
"Avtomatizacija, digitalizacija in umetna inteligenca omogočajo univerzalen dostop do izobraževanja in s tem nove pojme dela. Toga delitev med zaposlenostjo in upokojitvijo je danes stvarnost le za peščico privilegiranih. Pokojninski sistem prihodnosti se začne s ponovnim razmislekom o svetu izobraževanja in dela za vse," pravi Ludovic Subran, glavni ekonomist pri družbi Allianz.
"Moramo se soočiti z dejstvi: Medgeneracijska pogodba je postala krhka. Še zlasti od pripadnikov generacij Y in Z se pričakuje, da sami (še) bolj poskrbijo za pokojninsko varstvo. Neprijetna resnica je: Delati morajo dlje, pa tudi varčevati več in na bolj osredotočen način," pravi Michaela Grim, soavtorica poročila.
