Hrvaška je obljubljena dežela za slovenske upokojence

Slovenski državljani v pokoju se zaradi visokih stroškov življenja v domovini selijo v bližnje države, da bi na stara leta uživali v okolju, kjer so jim na voljo cenejša živila in drugi življenjski stroški. Obljubljena dežela ni daleč od domovine.

Prva destinacija za slovenske upokojence je Hrvaška, na drugem mestu je Bosna in Hercegovina, na tretjem pa Srbija, kažejo podatki slovenskega Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Decembra lani so slovenski državljani, ki so upravičeni do pokojnin, na Hrvaškem prejeli skoraj pet miljonov evrov, nekaj manj - 4,8 milijona evrov - v Bosni in Hercegovini, v Srbiji pa 2,2 milijona evrov.

 

 

Če si trend odliva pokojnin iz Slovenije ogledamo v daljšem obdobju, je vrstni red enak: na prvem mestu je Hrvaška, sledita ji Bosna in Hercegovina ter Srbija. Slovenski upokojenci na Hrvaškem so leta 2021 prejeli skupno 67,1 milijona evrov, število prejemnikov pa je bilo 342 tisoč. Celotna vsota za Hrvaško leto prej je bila 57,8 milijona evrov. Za Bosno in Hercegovino je ZPIZ za leto 2021 objavil številko 65,2 milijona evrov - vseh nakazil je bilo nekaj več kot 300 tisoč.  Celotna vsota leto prej je znašala 56,3 milijona evrov. Slovenske pokojnine odhajajo tudi v Nemčijo. Leta 2021 jih je tja šlo za 12,9 milijona evrov. V sosednji Avstrijo in Italijo pa je bilo lani nakazanih 6,1 milijona in 1,8 milijona evrov.

V regiji Adria sta za slovenske upokojence zanimivi tudi Severna Makedonija in Črna gora. V Makedonijo je lani šlo 23 tisoč nakazil v vrednosti 3,7 milijona evrov, v Črno goro pa nekaj manj kot sedem tisoč nakazil v vrednosti 1,4 milijona evrov.

Prispevki ne pokrivajo izdatkov

Na podlagi novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki velja od 1. maja 2021, se je za moške skrajšalo prehodno obdobje, v katerem se bo njihov odmerni odstotek za izračun pokojnine izenačil z ženskim. Tako se v letu 2022 za moškega starostna pokojnina za 40 let pokojninske dobe izračuna tako, da se od pokojninske osnove odmeri 61,5 odstotka, že prihodnje leto pa se bo odmerni odstotek izenačil z ženskim na 63,5 odstotka.

Slovenija je tako ena redkih držav, ki dejansko izboljšuje izračun javne pokojnine, kar je dobro za posameznike. Hkrati to povečuje dolgoročne izdatke pokojninske blagajne, ki jih vplačani prispevki že nekaj časa ne pokrivajo.

Kljub temu višina pokojnin v primerjavi s povprečno neto plačo upada; za leto 2020 je povprečna starostna pokojnina znašala le še 57 odstotkov povprečne neto plače.

Bloomberg

Tudi takšni izračuni so verjetno razlog, da se slovenski upokojenci selijo v okolja z nižjimi življenjskimi stroški. 

Eksotične države

Če sodimo po naraščajoči draginji, inflaciji in zelo verjetni recesiji, se bo vse več slovenskih državljanov odločalo, da stara leta preživijo denimo nekje na hrvaški obali, v bosanskih mestih ali na srbskem podeželju. 

Zanimivo je, da je od sosednjih držav najmanj privlačna Madžarska, saj je bilo tja leta 2021 nakazanih le za 58 tisoč evrov pokojnin. S seznama ZPIZ je razvidno tudi, da gre najmanj pokojnin v nekatere precej eksotične države. Tako jih gre po podatkih iz leta 2021 11 v Ekvador, šest v Gano in tri na Novo Zelandijo.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar