Na današnji dan obeležujemo svetovni dan spanja. V letošnjem letu poteka pod sloganom "Spanje je ključno za zdravje". A statistični podatki razkrivajo, da vsi ne spimo enako dolgo. Ženske bodo v svojem življenju povprečno spale dve leti več kot moški, ugotavlja Statistični urad Republike Slovenije (Surs). Zakaj? To so pripisali daljšemu pričakovanemu trajanju življenja. To je za dečke v letu 2021 ob rojstvu znašalo 77,6 leta, za deklice pa 83,7 leta.
Spanje je eden od ključnih gradnikov posameznikovega telesa ter vpliva na vsa področja človekovega delovanja in kakovost življenja v vseh starostnih obdobjih, so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Za odraslo osebo je priporočljiva dolžina spanja od sedem do devet ur na noč, za mladostnike pa od devet do enajst ur. Ali to upoštevamo v praksi?
Pandemija covida-19 je vplivala tudi na spanje
NIJZ je izvedel raziskavo o vplivu pandemije covida-19 na življenje. Raziskava je pokazala, da je kar 42 odstotkov Slovencev, starih nad 18 let, v času pandemije med delovnim tednom spalo manj kot sedem ur. Tako priporočljive dolžine ur spanca za odrasle osebe veliko ljudi ni doseglo. Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju 2018 je še razkrila, da samo 54 odstotkov 11-letnikov in 26 odstotkov 13-letnikov med šolskim tednom spi skladno s priporočenimi devetimi do 11 urami spanca.
Preberi še
Gurmani, pozor! Vrača se Odprta kuhna
Danes se bo vsem, ki radi kaj dobrega pojeste, nasmehnila sreča. Na Pogačarjev trg v Ljubljani se vrača Odprta kuhna.
17.03.2023
Delo na daljavo kot univerzalno zdravilo?
Poleg preprečevanja okužb s koronavirusom je delo na daljavo dobro tudi za promet in okolje.
27.02.2023
Srečni zaposleni so največji kapital podjetja
Zadovoljstvo na delovnem mestu je pomemben kriterij vsakega dobrega podjetja in v ta namen lahko podjetja zaposlijo menedžerja za delovno srečo.
17.02.2023
Spanec je ključni pokazatelj našega zdravja
Za urejen spanec ni dovolj samo primerna dolžina spanja, pomembni so tudi drugi dejavniki – kakovost, primerna časovna umeščenost in reden urnik spanja. Spanec je kakovosten, če zvečer potrebujemo čim krajši čas, da zaspimo, in se čez noč čim manj prebujamo. Kakovosten je tudi, če se zjutraj večinoma zbudimo sveži in spočiti ter čez dan normalno opravljamo vsakodnevne aktivnosti.
Spanec je ključni pokazatelj zdravega in dobrega počutja, opozarjajo. Ima praktično vpliv na vse. Vpliva na srce, ožilje, znižuje krvni tlak, vpliva na celično obnovo in presnovo, uravnava količino inzulina in glukoze, apetit in telesno težo ter vpliva na raven razpoložljive energije in telesno pripravljenost. Lansko leto je Ameriško združenje za srce dodalo spanje na svoj seznam osmih bistvenih dejavnikov za zdravje srca in ožilja, piše NIJZ.
Pomembno vpliva tudi na delovanje možganov, saj krepi vrsto možganskih funkcij. Prav tako krepi imunski sistem, izboljšuje odpornost za preprečevanje okužb, rakastih obolenj in ostalih kroničnih nenalezljivih boleznih. Konec koncev ima spanje pomemben vpliv tudi na naše duševno zdravje in dobro počutje.