Srečni zaposleni so največji kapital podjetja

Srečni zaposleni predstavljajo najpomembnejši kapital in največjo konkurenčno prednost podjetja, izpostavljata mednarodno certificirani menedžerki delovne sreče Petra Božič Blagajac in Maja Lončar iz Palete znanj, ki je certificiran partner mednarodne mreže strokovnjakov za delovno srečo Woohoo. 

"V teh časih je več kot potrebno v središče organizacij postaviti ljudi ter zanje ustvarjati pozitivno in spodbudno delovno okolje, kjer nastajajo in se razvijajo dobri odnosi, ter uspešno odgovarjati na izzive prihodnosti dela," pojasnjuje Božič Blagajac. Zato poudarja, da je dobro, da se v podjetju temu posveča nekdo, ki ima primerno znanje, da pripravi načrt za večjo skrb za ljudi in da za to tudi skrbel.

Srečna delovna okolja

Vizija vsakega menedžerja za delovno srečo je soustvarjati srečna delovna okolja, razloži Lončar. Ključna naloga menedžerja delovne sreče v različnih organizacijah je, da na strateškem nivoju prevzema odgovornost za ustvarjanje in skrb za spodbudna pozitivna delovna okolja. Delovna okolja, v katerih zaposleni rastejo in se razvijajo ter v katerih je njihova delovna izkušnja pozitivna – predvsem s pomočjo pozitivne komunikacije ter odprtih odnosov, ki temeljijo na spoštovanju in zaupanju, razmišlja Božič Blagajac.

Osebni arhiv

 

V našem prostoru je poimenovanje menedžer za delovno srečo še vedno novo in nenavadno, pa tudi ni jih veliko. 'Uradno' jih je okoli 30, ocenjuje Lončar. Zanimanja za ta poklic pa je vse več, opaža Urška Stanovnik, ki v podjetju Optiweb opravlja funkcijo menedžerke delovne sreče že od leta 2017 in je bila ena prvih pri nas s to funkcijo. 

Masaže in teambuildingi

Ukrepov, s katerimi menedžerji lahko vplivajo na srečo na delovnem mestu, je veliko, širijo pa se vse od enostavnejših aktivnosti, kot so masaže na delovnem mestu, teambuilding aktivnosti, razne športne aktivnosti in podobno, do zapletenejših in procesnih, kot je skrb za razvoj in za to, da imajo zaposleni pri svojem delu ustrezne izzive, našteva Stanovnik.

Doda, da aktivnosti definirajo na podlagi vizije in strategije podjetja ter povratnih informacij zaposlenih. Poudarja, da aktivnosti ne načrtuje in izvaja sama, pač pa pri tem sodelujejo tudi drugi. Smisel in namen njene službe je predvsem to, da ustvarja okolje, v katerem se zaposleni dobro počutijo, imajo priložnost za rast in razvoj, čutijo, da lahko prispevajo, in se čutijo cenjeni in sprejeti kot osebe.

Osebni arhiv

 

Ključna prizadevanja menedžerjev za delovno srečo so po eni strani usmerjena v ozaveščanje, po drugi pa v aktivnosti. Njihova naloga je, da so inspiracija in gonilna sila soustvarjanja vrhunske izkušnje zaposlenih in promocije pozitivne kulture in znamke delodajalca. Da promovirajo in ozaveščajo o pomembnosti in koristih delovne sreče in pozitivne miselne naravnanosti, spodbujajo k pozitivnim spremembam v delovanju in skozi to opolnomočijo zaposlene, pojasnjuje Lončar.

Da vsa ta skrb in delo ne slonita samo na enem človeku, se organizacije pogosto odločajo tudi za ustanovitev t. i. ekip za srečo, dodaja Lončar.

Nezadovoljstvo je še bolj nalezljivo od zadovoljstva

Globalne raziskave kažejo, da kar okoli tri četrtine ljudi na delovnem mestu ni zavzetih in srečnih, kar je vsekakor zelo zaskrbljujoče, pove Božič Blagajac. Lončar doda, da je zaskrbljujoče tudi to, da se hitro povečujejo negativno čustveno stanje in stiske zaposlenih. Po podatkih Evropske komisije naj bi stres v Evropski uniji zaradi prekomernih obremenitev na delovnem mestu in slabih odnosov s sodelavci predstavljal že več kot 50 odstotkov povodov za bolniški stalež med zaposlenimi.

Poleg tega ni presenetljivo, da v globalnem smislu kar slabih 60 odstotkov zaposlenih ne bi priporočalo svojega delodajalca kot dobrega. To je v bistvu tista številka, ki nam pove, koliko je dejansko na prihodnost dela neprilagojenih delodajalcev oziroma organizacijskih kultur ter da je odnos do zaposlenih in z njimi resnično še vedno najslabše izkoriščen potencial, nadaljuje Lončar. Zakaj je to resničen problem, s katerim bi se morali soočati? "Ker je nezadovoljstvo še bolj nalezljivo od zadovoljstva," izpostavlja.

V viziji vlade Mira Cerarja iz leta 2017 je bilo zapisano, da bo Slovenija leta 2050 srečna država oziroma da bomo tega leta Slovenci srečni ljudje. "Vizija je vrhunska in bi jo bilo smiselno obdržati ali nekako oživiti ter jo podpreti še s konkretno strategijo in z za to usposobljenim kadrom za dosego cilja. Menedžerji delovne sreče bi lahko ogromno prispevali k temu," zaključi Lončar.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar