Zgodbe dneva: ECB, Credit Suisse in Krka

Po februarskem zasedanju so uradniki Evropske centralne banke (ECB) skoraj obljubili dvig ključnih obrestnih mer v višini 50 bazičnih točk, danes pa so obljubo tudi uresničili. Centralni bankirji so se kljub pretresom v bančnem sektorju odločili za dvig v višini 50 bazičnih točk. Obrestno mero za operacijo glavnega refinanciranja so tako povišali na 3,5 odstotka. Preverite, kaj je o bančnem sektorju in nadaljnjih ukrepih na področju denarne politike povedala prva dama ECB Christine Lagarde.

Nevihta v bančnem sektorju je v četrtek nekoliko pojenjala tudi zaradi intervencije švicarske nacionalne banke in banke JPMorgan Chase. Po izjemno slabem včerajšnem dnevu za švicarsko banko Credit Suisse je ta napovedala, da si bo izposodila do 50 milijard švicarskih frankov (50,68 milijarde evrov) pri švicarski nacionalni banki v okviru kritega posojila in kratkoročne likvidnostne sheme. Odločitev je bila sprejeta kmalu po tem, ko je delnica banke v sredo močno upadla in že drugi dan zapored dosegla rekordno nizko vrednost. To je bil optimističen znak za vlagatelje, delnica je poskočila za 50 odstotkov. Zaradi nihajnosti so trgovanje nato za nekaj časa ustavili.

Oba dogodka sta pomirila borzne vlagatelje – evropski delniški indeksi ter donosnosti državnih obveznic so zrasli, okrepili so se tudi evro, nafta in bitcoin.

Medtem ko Evropska komisija nadaljuje z izvajanjem politik, potrebnih za prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo Evropske unije (EU) do leta 2050, se pošteno zatika pri uresničevanju enega od osrednjih ukrepov za popolno razogljičenje evropskega prostora. Potrditev zakonodajnega predloga, ki predvideva, da v EU po letu 2035 ne bo več dovoljeno prodajati novih avtomobilov z motorjem z notranjim zgorevanjem se je namreč pet pred dvanajsto nepričakovano zapletla in obstala v birokratskem kolesju Bruslja. Nemčija sedaj gradi koalicijo držav, ki zagovarjajo uporabo e-goriv; kakšna sploh so ta goriva?

Kot so napovedali že v januarski predhodni oceni poslovanja skupine, je Skupina Krka ustvarila rekordno prodajo v višini 1,7 milijarde evrov, kar je deset odstotkov več kot v letu 2021. Nerevidirani čisti dobiček skupine je znašal 363,7 milijona evrov in je bil prav tako najvišji doslej. Glede na leto 2021 je bil višji za 18 odstotkov. Kot sporočajo iz našega največjega farmacevta, bo letno poročilo za leto 2022 objavljeno 13. aprila.

Ob koncu lanskega leta je vlada po dobrem desetletju odlašanj, zapletov in pomanjkanja politične volje naposled pridobila gradbeno dovoljenje za novo zgradbo Narodne in univerzitetne knjižnice, znano kot NUK 2. Z dobrih sto milijonov evrov težko investicijo naj bi nova knjižnica stala na zemljišču med Filozofsko fakulteto in Križankami do leta 2026, zadolžena pa bo predvsem za univerzitetno poslanstvo knjižnice. O tem, kaj nova zgradba prinaša akademski in raziskovalni skupnosti v Sloveniji, smo govorili z ravnateljem NUK Viljemom Lebnom.

Če ob besedni zvezi največji delodajalci v državi marsikdo najprej pomisli na veliko proizvodno tovarno, kjer mrgoli delavcev, pa ni vedno tako. Med največjimi zaposlovalci v Sloveniji ne najdemo le gospodarskih podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodno dejavnostjo. Če upoštevamo tudi javni sektor, je med največjimi zaposlovalci v državi Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana, ki ima trikrat več zaposlenih kot tehnološko podjetje Twitter.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar