Indeks cen življenjskih potrebščin se je maja letos v primerjavi z istim obdobjem lani povečal za 8,6 odstotka, kažejo zadnji podatki ameriškega ministrstva za delo. Gre za najvišjo stopnjo medletne inflacije po letu 1981. Aprila je bila ta še za 0,3 odstotne točke nižja. K rekordni rasti inflacije so največ prispevale cene hrane in energije. Jedrna inflacija, vezana na potrošniško porabo, brez upoštevanja cen energije in hrane, je bila v maju medletno šestodstotna.
V letu dni so se cene energentov zvišale za 34,6 odstotka, kar je največ po septembru 2005. Cene živil so se na letni ravni zvišale za 11,9 odstotka, največ po letu 1979, električna energija za 12 odstotkov, največ od avgusta 2006.
Tveganje, da se bodo pritiski na cene v teh kategorijah povečevali, naraščajo tudi zaradi geopolitičnih trenj, zlasti vojne v Ukrajini, zapiranja Kitajske zaradi širjenja koronavirusa in težav v oskrbnih verigah po celem svetu.
Preberi še
ECB bo z julijem dvignila obrestno mero za 0,25 odstotne točke
Evropska centralna banka, ki se tokrat sestaja v Amsterdamu, je napovedala, da bo s prihodnjim mesecem dvignila ključno obrestno mero prvič po več kot desetletju.
09.06.2022
Goldman Sachs opozarja na veliko tveganje recesije v ZDA
Ameriška podjetja in potrošniki se morajo pripraviti na recesijo v ZDA, je opozoril Lloyd Blankfein, prvi mož Goldman Sachas.
16.05.2022
Vse to je vplivalo tudi na razpoloženje potrošnikov, ki je v začetku junija upadlo na najnižjo raven, so zapisali na Bloombergu. Dodali so, da se je povprečni zaslužek na uro, prilagojen za inflacijo, maja zmanjšal za tri odstotke glede na leto prej. Gre za največji upad po aprilu leta 2021 in za 14. zaporedni upad, kar nakazuje na upadajočo realno kupno moč porabnikov.
Recesija trka na vrata?
Vse višja inflacija bo verjetno spodbudila ameriško centralno banko (Fed) k še agresivnejšemu dvigovanju obrestnih mer in še bolj restriktivni denarni politiki. Ekonomisti napovedujejo zvišanje ključne obrestne mere za 50 bazičnih točk, in sicer na razpon med 1,25 in 1,5 odstotka na naslednjih treh srečanjih – v juniju, juliju in septembru.
S tem se povečuje tveganje za nastanek recesije, ki jo nekateri ekonomisti napovedujejo že naslednje leto. Verjetnost recesije v naslednjih 12 mesecih se je v zadnjih treh mesecih povečala s 15 na 31,5 odstotka, kaže anketa med ekonomisti in analitiki, ki jo pripravlja Bloomberg. Kot zanimivost omenimo, da so mnenja strokovnjakov zelo deljena; državna družba za hipotekarno financiranje Fannie Mae v prihodnjih 12 mesecih napoveduje 50-odstotno verjetnost nastanka recesije, nemška investicijska banka Deutsche Bank 30-odstotno, britanska investicijska banka Barclays 15-odstotno, Bloombergovi ekonomisti pa 25-odstotno verjetnost recesije.
Tečajnice obarvane rdeče
Ameriške borze so ob novici o novi rekordni inflaciji trgovanje začele obarvane z rdečo. Ameriški indeks S & P 500 je v primerjavi z zaključno vrednostnjo z dne poprej upadel za 2,5 odstotka, Nasdaq za 3,5 odstotka. Odzvali so se tudi vlagatelji na obvezniškem trgu. Donosnosti do dospetja ameriške desetletne državne obveznice so se okrepile s 3,05 na 3,17 odstotka.