Ena od klasičnih italijanskih jedi se je pravkar opazno podražila, saj so se povprečni stroški priprave slavne pice margherita decembra povečali za skoraj 30 odstotkov glede na enako obdobje leto prej.
To močno presega 12,3-odstotno stopnjo inflacije v prejšnjem mesecu, ki je bila posledica skokovite rasti cen energije in hrane. V boju z inflacijo ni pomagalo niti 75 milijard evrov državnih pomoči, ki naj bi znižale račune za plin in elektriko italijanskih gospodinjstev.
Glede na analizo tradicionalne neapeljske pice je nastal Bloombergov novi mesečni indeks Pizza Margherita, katerega cilj je zagotoviti vpogled v rast življenjskih stroškov za Italijane z primerjavo cen sestavin enega najbolj znanih in preprostih obrokov v državi.
Na podlagi podatkov italijanskega državnega statističnega inštituta in ministrstva za finance indeks spremlja naraščanje cen osnovnih sestavin: moke, paradižnika, sira mocarela in oljčnega olja. V indeksu je predpostavljena tudi poraba električne energije, potrebne za peko pice v domači električni pečici. Stroški priprave pice doma so narasli veliko hitreje kot pri izbiri vnaprej pripravljene različice v trgovini. Cena tega artikla se je zvišala za samo 9,9 odstotka.
Poleg energije so v indeksu najbolj strmo poskočile cene mocarele – za skoraj 27 odstotkov v istem obdobju – in moke, ki se je podražila za slabih 22 odstotkov. Te in druge sestavine so precej običajne stvari v nakupovalni košarici običajnega gospodinjstva, čeprav si vsi ne vzamejo časa za pripravo pice doma.
Medtem ko obstaja veliko razprav o tem, kateri prelivi so sprejemljivi na pravi italijanski pici, sta margherita in še enostavnejša različica brez mocarele, znana kot marinara, tisti vrsti, ki ju puristi najbolj cenijo. Verjetno sta prav ti dve najpogosteje proizvedeni med osmimi milijoni pic, kolikor se jih po državi po ocenah vodnika Il Gambero Rosso povprečno pripravi vsak dan.
Legenda pravi, da je bila pica margherita poimenovana po Margheriti di Savoia, prvi kraljici Italije po njeni združitvi. Ustvarjena je bila v čast njenega obiska v Neaplju leta 1889. Barva jedi, ko ji dodamo list sveže bazilike, namreč poustvari zeleno, belo in rdečo barvo na italijanski zastavi.
Obstaja več različic pice, vključno z rimsko različico, tanko kot papir, in zelo bogato newyorško. Kljub temu Neapeljčani trdijo, da je njihova razred zase. V podporo tej trditvi je Evropska unija (EU) pico margherito priznala kot izdelek z zajamčeno tradicionalno posebnostjo. Za pridobitev te oznake je potrebno pico speči v pečici na drva pri 485 stopinjah Celzija, pri čemer je skorja visoka vsaj en do dva centimetra. Pri pripravi pice se uporabljajo samo določeni proizvodi, vključno z ekstra deviškim oljčnim oljem, svežo baziliko, bivoljo mocarelo ali tradicionalno lokalno mocarelo in lokalnimi paradižniki.