Nemčija tone v politično in gospodarsko krizo, Italija pa cveti

Gospodarska kriza v vodilnih evropskih gospodarstvih in bistveno različne stopnje inflacije še naprej naglašujejo nenavadne razlike med evropskimi državami, ki so v zadnjem letu poskrbele za zamenjavo tradicionalnih vlog.

Slednje zlasti velja za prvo in tretje največje gospodarstvo stare celine, pri čemer se v nemškem primeru poleg krčenja gospodarstva in oktobrske inflacije pri 3,8 odstotka vse bolj zapleta tudi na notranjepolitičnem prizorišču. Italija po drugi strani uživa v letošnji indijanski gospodarski jeseni, kjer vladajo ugodne razmere nizke inflacije, resda minimalne stopnje gospodarske rasti in relativna sloga med koalicijskimi partnerji.

Odločitev sodišča Berlin pahnila v politično krizo

Vlada kanclerja Olafa Scholza se namreč po nedavni sodbi ustavnega sodišča in izrečenega opozorila o fiskalni disciplini s strani tamkajšnje centralne banke poleg gospodarske sooča tudi s krizo vladanja. Jesen je namreč v Evropski uniji vselej čas velikih preizkušenj za vladajoče koalicije, ki morajo najprej notranjepolitično uskladiti svoje proračunske predloge in jih posredovati Evropski komisiji (EK) v pregled in potrditev.

 

 

To je, kot je po današnji seji vlade dejal slovenski finančni minister Klemen Boštjančič, naša država že storila in dobila pozitiven odziv s strani EK, medtem ko pri sprejemanju nemškega proračuna še zdaleč ni šlo tako gladko.

Bloomberg pa poroča, da se Scholzova koalicija spopada s krizo, kakršne še ni bilo. Po odločitvi tamkajšnjega ustavnega sodišča, da dvomi o smotrnosti berlinske strategije javnega financiranja, ki predvideva porabo sredstev iz posebnih skladov, ki niso del zveznega proračuna, je zdaj v veljavi izredna zamrznitev javne porabe.

Nemško finančno ministrstvo je namreč v ponedeljek zamrznilo skoraj vse javnofinančne izdatke do konca leta, medtem ko poskuša ugotoviti, kakšne bodo morebitne posledice precedenčne odločitve nemških sodnih oblasti. Po zagotovilih bodo obstoječe obveznosti sicer izpolnjene, pri čemer pa bodo novi odhodki odblokirani le v izjemnih primerih, je v začetku tedna sporočila zvezna vlada v Berlinu.

Odločitev se nanaša na vsa zvezna ministrstva, izvzeti pa so le organi, kot sta oba domova parlamenta v Berlinu in ustavno sodišče.

Bundesbank: Pot v recesijo malodane gotova

Nemčija se poleg tega že od začetka ruske invazije na Ukrajino intenzivno ukvarja, kako prvemu gospodarstvu Evrope zagotoviti zadostne količine poceni energije (zlasti električne) za nemoteno delovanje njenega obsežnega industrijskega sektorja. Zeleni prehod, ki se odraža v preuranjenem zapiranju jedrskih elektrarn, je na račun zmanjševanja energetske odvisnosti od ruskega plina zabredel v dodatne težave.

 

Šok terapija odvajanja od ruskih energentov in jedrske električne energije je sovpadla z upadom svetovnega povpraševanja, ki ga je povzročilo slabotno popandemično okrevanje Kitajske. Vse to zavira rast nemškega gospodarstva. Nič čudnega, da Bundesbank meni, da je pot v recesijo malodane gotova.

Nemčija si je zato že prislužila (zanjo) neobičajen sloves 'bolnika', saj se je njena gospodarska rast v oktobru obrnila v negativno smer (BDP se je skrčil za 0,1 odstotka), medtem pa napovedi EU iz prejšnjega tedna potrjujejo nenavadno sliko: Letos bo verjetno prvič po letu 2003 italijansko gospodarstvo raslo, nemško pa ne.

Italija po nemško: Gospodarstvo cveti, inflacija pada, politiki sodelujejo

Kot smo na straneh Bloomberg Adria že poročali, je na Apeninskem polotoku po drugi strani naposled zasijalo vedro ekonomsko sonce. Italija je namreč v tretjem četrtletju zabeležila gospodarsko ekspanzijo; resda z minimalno, 0,1-odstotno rastjo BDP, pa vendar zadostno, da se izogne recesiji.

Poleg tega naših zahodni sosednje z 1,7 odstotki beležijo eno najnižjih stopenj inflacije v evroobmočju. Bloomberg navaja, kako Italija, poleg obetavnih gospodarskih napovedi, pozitivno preseneča tudi z vidika notranje politike. Italija, ki je bila dolgo časa simbol kaotičnih političnih razmer in razprtij, pod premierko Giorgio Meloni uživa v relativni stabilnosti. Predsednica vlade se je izkazala za izjemno veščo političarko, ki zna uspešno krmariti med številnimi čermi italijanske notranje politike. Še toliko bolj, če upoštevamo dejstvo, da vodi izjemno razdrobljeno desnosredinsko koalicijo.

Umirjanje inflacije je, kot smo že pisali na naših straneh, resda posledica ohlajanja energetske draginje, ki je ni uspela obuditi niti nedavna bližnjevzhodna kriza. Pa vendar je to kvečjemu del zgodbe, kajti ne moremo mimo dejstva, da je Rimu uspelo naraščajoče cene hrane omejiti tudi z drastičnimi posegi v cenovno politiko maloprodajnih trgovcev pri cenah najosnovnejših prehranskih sestavin.

 

Oktober je namreč prvi mesec 'protiinflacijskega četrtletja', kakor svoje sistemsko naravnane ukrepe za zmanjšanje draginje imenuje italijanska vlada. Ukrep je del težko izpogajanega pakta med državo in italijanskimi trgovci na drobno, pri čemer je veliko vlogo odigrala tudi za Italijo prav nič pogosta kolacijska sloga.

Poleg nizke inflacije ter minimalne gospodarske rasti, s čimer Italija ni več v evropski 'ekonomski bolnišnici', se vešče izpogajani ukrepi odražajo tudi v tem, da se je bonitetna ocena države pred dnevi stabilizirala pri Baa3 in po oceni bonitetne agencije Moody's ni več v nevarnosti zdrsa med špekulativne naložbe (junk).

Kljub temu Meloni čaka veliko dela, saj dolg Italije znaša približno 140 odstotkov BDP, ki je v evrskem območju drugi največji, takoj za Grčijo. Italijanski primanjkljaj pa ostaja precej nad 3-odstotno mejo območja.

Stroka: Odločitev nemških sodišč 'katastrofa'

Ironija proračunskih in političnih težav Berlina bi lahko bila hud udarec za nemško gospodarsko okrevanje ravno v času, ko bo Italija deležna številnih naložb iz evropskih skladov za oživitev gospodarstva, ki bodo v prihodnjem letu pripomogle k rasti, navaja Bloomberg.

Erik Nielsen, glavni ekonomski svetovalec pri banki Unicredit, meni, da se bo Nemčija verjetno soočila z omejevanjem porabe, pri čemer poznavalec odločitev sodišča opisuje kot "katastrofo", ki bo prisilila vlado k težkim odrekanjem za zmanjšanje primanjkljaja.

"Pokojnin zagotovo ne bodo nižali, prav tako ne bodo odpuščali ljudi v javnem sektorju," je dejal še povedal za televizijo Bloomberg. "Rezali bodo tam, kjer lahko, kar pomeni naložbe. To pa ima lahko dolgoročni negativni učinek."

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar