.webp){kind=icon}
Nogomet kot globalni športni spektakel in družbeni fenomen je z naraščajočo priljubljenostjo tega športa, pravzaprav evforijo, že nekaj časa zanimiv tudi kot relativno varna in nadvse donosna naložba. Prodaja vstopnic, še bolj pa televizijskih pravic za prenose tekem dodatno širi že tako obsežno in – kar je z vidika posla najpomembneje – globalno občinstvo. Zaslužke lastnikov največjih klubov pa poleg tega bogati še prodaja navijaških rekvizitov in drugega blaga, ki zaključuje oplajajoči krog donosnega nogometnega posla.
"Nabor investicij, ki bi prinašale tudi do 200-kratnike uvodnega vložka v zgolj desetih letih, ni velik," o vlagateljskem potencialu vrhunskega klubskega nogometa meni direktor Sport Media Focus Tomaž Ambrožič. "Veliki nogometni klubi, ki imajo tradicijo in obsežno navijaško bazo, so v bistvu zelo stabilne in ugodne dolgoročne naložbe. "
Angleška Premier League daleč pred vsemi
Z vidika klubskega nogometa, ki predstavlja jedro svetovnega nogometnega posla, so v ospredju vrhunski evropski klubi iz Italije, Nemčije, Francije, Nizozemske in Združenega kraljestva. Z vidika intenzivnosti in odmevnosti dogajanja, tako na zelenici kot tudi izven nje, je v ospredju zlasti angleška elitna liga Premier League (EPL). Nič drugače ni tudi, kar se tiče gledanosti, saj tekme EPL po podatkih družbe EY Financial Services spremlja kar 3,2 milijarde ljudi po celem svetu.
Preberi še
Nogometni klub Chelsea za 4,9 milijarde evrov kupili američani
Britanska vlada je odobrila prodajo nogometnega kluba Chelsea ameriškemu vlagatelju in tako končala rusko lastništvo nad londonskim klubom.
25.05.2022
Kot kaže pravkar objavljena Deloittova analiza finančnega stanja evropskih nogometnih klubov (Annual Review of Football Finance), ki jo navaja Bloomberg, je dominanca angleškega vrhunskega nogometa v primerjavi z ostalimi državami izjemna. Skupni prihodki EPL so tako v sezoni 2020/21, torej v času, ki ga je zaznamovala kovidna epidemija, povečali za osem odstotkov, in sicer na 5,5 milijarde evrov. Za primerjavo: Španska liga je v istem obdobju ustvarila za 2,95 milijarde evrov prihodkov, kar je komajda nekaj več kot polovica zneska, ki ga generira angleška liga.
Povod je bila prodaja Chelseaja
Nič čudnega torej, da ugibanja o tem, kdo so interesenti za prevzem dveh največjih imen angleškega in ligaškega nogometa nasploh, pri svetovnem občinstvu vzbujajo toliko zanimanja. Manchester United in Liverpool sta namreč kluba z ameriškima lastnikoma, ki sta konec minulega leta objavila namero o prodaji svojih večinskih deležev.
Potem ko je prvoligaš Chelsea konec maja 2022 za rekordnih 4,9 milijarde evrov prešel v roke ameriškega konzorcija milijarderja Todda Boehlyja, je to k resnemu razmisleku o prodaji verjetno spodbudilo tudi lastnike Uniteda in Liverpoola, meni Ambrožič. "Chelsea je dosegel bistveno višjo ceno, kakor se je sprva ugibalo oziroma napovedovalo," meni poznavalec in dodaja, da sta se lastnika obeh prvoligašev v ugodnih tržnih razmerah po vsej verjetnosti odločila iztržiti kar najboljšo ceno glede na vložek.
Kot kaže pravkar objavljena Deloittova analiza poslovanja nogometnih klubov (Deloitte Football Money League), je njegova ocena točna, saj gre v aktualnem primeru za tretjo in četrto najdonosnejšo nogometno franšizo v minulem letu. Poročilo o komercialnih prihodkih klubov v letu 2022 namreč razkriva neverjetno dominanco angleških klubov, saj med deseterico najbolj donosnih samo trije niso z Otoka. Tako tudi na vrhu lestvice s 731 milijoni evrov prihodkov kraljuje angleški ligaški prvak Manchester City, medtem ko je Liverpool s 701 milijonom tretji, Cityjev mestni tekmec United pa četrti s 688 milijoni.
Prevlada angleških klubov je tako močna, da se Tim Bridge z Deloitta v izjavi za Bloomberg sprašuje, "ali lahko druge lige zapolnijo prihodkovno vrzel", in napoveduje, da bodo to verjetno "poskušale storiti z draženjem pravic za televizijske prenose". Dodaja, da bo EPL v nasprotnem primeru "tako rekoč nedotakljiva v smislu prihodkov".
Sedem milijard za United "povsem realnih"
Ob izjemno dobrih napovedih se v zvezi s prodajo vrhunskih klubov v EPL postavljata dve ključni vprašanji, in sicer kakšni so razlogi za prodajo tako donosnih franšiz in kakšno ceno bi lahko zanje iztržili njuni lastniki. "Morda so lastniki začutili priložnost za monetizacijo svojega vložka ali pa so se naveličali vodenja kluba," v primeru Uniteda razmišlja Ambrožič in dodaja, da ameriška družina Glazer, ki je znameniti klub prevzela s pomočjo finančnega vzvoda in si tako nakopala srd navijačev, "tako ali tako ni bila pretirano vključena v vodenje kluba".
"Za United se omenja, da bi zanj lahko iztržili sedem milijard evrov, kar je izjemen, a povsem realen znesek," o možni prodajni ceni manchestrskega kluba razmišlja Ambrožič. Še posebej, če upoštevamo dejstvo, da je družina Glazer 2003 zanj odštela dobrih 910 milijonov evrov. V zvezi z Liverpoolom, ki je v lasti ameriške skupine Fenway Sports Group, se po drugi strani v otoških medijih ugiba o nekoliko nižji, a še vedno spodobni ceni v višini 3,7 milijarde evrov. Razlika v primerjavi s prevzemom Uniteda je, da so lastniki po zadnjih napovedih bolj naklonjeni prodaji manjšinskega deleža v klubu. Fenway Sports Group je oktobra 2010 za lastniški delež v znamenitem klubu z Anfielda odštel dobrih 340 milijonov evrov.
Nogomet kot resničnostni šov
Za Liverpool naj bi se zanimali katarski Sports Investment, ki že ima v lasti francoski klub PSG in je del državnega naložbenega sklada Katarja. "Svetovno prvenstvo v Katarju je pustilo določen vpliv v tej regiji," o izkazanem interesu bližnjevzhodnih investitorjev razmišlja Ambrožič in sklene, da "nogomet postaja stvar prestiža; oni si želijo ta prestiž imeti, ga deliti". Zato ga ne čudi, "da velik interes za nakup prihaja prav od tam".
Globalizacija klubskega nogometa, ki je izključna domena evropskih klubov iz najmočnejših nacionalnih lig, v zadnjih desetletjih na krilih televizijskih prenosov evropskih ligaških tekem in Lige prvakov, elitnega tekmovanja najboljših evropskih klubov, doživlja izjemno ekspanzijo občinstva. Nogomet ima po podatkih mednarodne nogometne federacije Fifa že pet milijard gledalcev.
"Vse je povezano z navijaškimi bazami posameznega kluba," pojasnjuje Ambrožič in dodaja, da imajo "ti klubi 200, 300, tudi 400 milijonov zvestih in gorečih navijačev". Na vprašanje, kako se spreminja konzumacija nogometnega spektakla, izvrstni poznavalec nogometnega posla in športnega trežanja odgovarja, da klubi vse bolj poudarjajo oziroma izkoriščajo potencial družbenih omrežij – in tako naj bi bilo po njegovem tudi v prihodnje.
"Vse gre v smeri povezovanja navijačev s klubi," pojasnjuje. "Klubi so 'reality' zgodba za ves svet, zato bo vse bolj pomembno dogajanje izven tekem. V ospredju so življenja zvezdnikov po vzoru zvezdnikov v resničnostnih šovih," z razmislekom o brisanju meja med športom in svetom zabavne industrije sklene Ambrožič.
