Vino kot donosna naložba? Da, a (še) ne pri nas

Danes je praznik vina – martinovo. Čeprav se pri nas kultura pitja vina pospešeno izboljšuje, odličnih vinarjev pa je iz dneva v dan več, Slovencev vino kot investicija ne zanima zares. "To je tako kot pri umetnosti, za vsako 'raboto' moraš imeti razvit trg. Pri nas trga za dražbo slovenskih vin, ki so sicer zelo primerna za staranje, ni," stanje opisuje Miha Istenič, vinar iz družinskega podjetja Istenič. V luči praznika žlahtne kapljice smo z vinarji in poznavalci vina iskali odgovor na vprašanje, ali je vino lahko donosna naložba.

V tujini – predvsem v vinorodno bogatih Franciji, Italiji in Španiji – je vinski trg zelo širok. Obstajajo tako vinske dražbe kot borze in tudi skladi, ki poskrbijo za obetavne donose. "Danes je vlaganje v vino postalo ena od realnih možnosti investiranja, dostopnih mnogim. Vina se nikoli niso toliko dražila, kot se v tem trenutku," pravi Erika Zupanc iz podjetja eVino. Trenutno so za investicijski trg po njenem mnenju zagotovo najbolj zanimivi šampanjci, saj je njihova vrednost od lanskega septembra v povprečju zrasla za 35 odstotkov.

Obstaja celo indeks Liv-ex Fine Wine 100, ki je vodilno merilo za spremljanje cen vrhunskih vin v industriji. Predstavlja gibanje cen stotih najbolj iskanih vrhunskih vin na sekundarnem trgu. Liv-ex velja za svetovno najbolj poznano vinsko borzo. Indeks je od začetka leta pridobil več kot pet odstotkov vrednosti, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa več kot deset odstotkov. 

Če ni trga, je vprašanje, kdo bo kupil

"Na dražbah po svetu slovenska vina nimajo cene," je za Bloomberg Adria povedal poznavalec vina in sommelier, ki se ne želi izpostavljati. Kot pravi, imajo starana vina potencial potem samo, če jih prodaš tudi v Sloveniji. "Če na primer na etiketi piše Italija, lahko vino v Brdih prodaš za 300 evrov; če piše Slovenija, pa za 30. Takšna je razlika," pojasnjuje priznani sommelier. Za razliko v ceni je odgovorna predvsem vinska zgodovina posamezne države.

"Če ni vzpostavljenega trga, je vprašanje, kdo bo vino kupil," dodaja Istenič. V Sloveniji obstajajo dražbe vin; najstarejša in edina, ki se odvija redno vsako leto, je dražba podjetja Vinakoper. V ospredju so tuja vina, ne pa slovenska. "Pred časom smo pripravili ultra premium serijo in smo v nekaj letih prodali 80 steklenic. Tudi cena je bila primerna. Zgodba je imela tako srečen konec. Sicer pa tega ne počnemo pogosto," dodaja Istenič. Kot ilustrira: "Nisem srečal mnogo ljudi, ki bi kupili vino in ga shranili za investicijo." Povpraševanje je samo po arhivskih steklenicah za določene obletnice. 

"Pozoren je treba biti tudi na prevare, ki jih ni malo. Svetovno najbolj uveljavljene vinske kleti imajo – podobno kot denar – zaščitene vinske etikete, kar je ob nakupu vin za investicijo vsekakor pametno preveriti," pa opozarja Zupanc iz eVina.

Katera vina kotirajo najvišje?

Pri izbiri vina, v katerega bomo vlagali, moramo bili zelo pazljivi, potrebnega pa je veliko znanja. Vsako vino namreč ni primerno za staranje in investiranje. "Pri izbiri vin je dobro vedeti, katera vina in iz katerih vinskih pokrajin so primerna za investiranje in kotirajo najvišje – vina Burgundije, Bordeauxa, šampanjci," poudarja Zupanc iz podjetja eVino. Po njenih besedah je pomemben faktor tudi količina posameznega vina na trgu.

"Vina, ki so redka in težko dostopna, z leti pridobivajo vrednost, saj je njihova dostopnost vsako leto ožja," dodaja Zupanc. Pri Isteničevih ločujejo vina, ki so takoj pitna, od tistih, za katere želijo, da se razvijejo do konca. "Vina, ki se lahko starajo, morajo imeti določene atribute, s spremembo klime pa se to lahko spremeni, tako da bi lahko imela Francija vse manj takšnih vin," pojasnjuje Istenič.

Tudi v podjetju Kleti Brda pravijo, da so za investicijo primerna le vina iz najvišjega segmenta oziroma superpremium vina. "To velja tudi za vina iz naše ekskluzivne kleti de Baguer, kjer zorijo naše linije vin de Baguer, A plus in Sigle vineyard," so povedali v Kleti Brda. Po njihovih besedah gre za zelo omejene serije z najboljših leg v Brdih, ki jih pridelajo samo v najboljših letnikih.

"Za zbiratelje in investicije so zanimive predvsem polnitve večjih volumnov, torej trilitrske, petlitrske steklenice de Baguer in A plus, posebno vrednost pa imajo tudi arhivska vina. Posebej iskana je rebula Bagueri 2013, ki se je kmalu razprodala. Marsikateri zbiratelj bi za steklenico odštel veliko vsoto," dodajajo v Brdih. Pred odločitvijo za nakup takega vina je treba poskrbeti za primerno hrambo. "Le tako se bo investicija lahko s časom oplemenitila," pravi Zupanc.

Med drugim je po njenih besedah eden primernejših načinov vlaganja v vina tudi nakup vin en primeur. "To pomeni, da bordojska vina kupiš po nižjih cenah, medtem ko je vino še v sodu. Ko pridejo vina ustekleničena na trg, so po pravilu dražja," je namignila Zupanc.

"Kupiti moraš celo serijo, potem je to posel"

Poznavalec vina, s katerim smo govorili in doma hrani več kot tisoč steklenic, je prepričan, da se pri nas večino steklenic popije prekmalu. "Nekatera vina potrebujejo od deset do petnajst let, da dozorijo. Takrat je steklenica vredna dvakrat oziroma trikrat več," pravi.

Po njegovih besedah je vino kot investicija bolj smiselno, če vlagatelj najde vrhunsko vino, ko je še sveže in ima potencial – nato ga mora kupiti celotno serijo. "Potem je to posel. Vinarji si sicer delajo arhive, ampak ne zaradi tega, da bi vino kasneje prodali, temveč da ga bodo imeli za spomin," še dodaja sommelier.

Slovenska kultura pitja vina se je po njegovem mnenju v zadnjih letih bistveno dvignila, a je še vedno zelo nizka – čeprav je vsako leto več vinskih šol in tečajev. "Če pogledamo sosede, smo za Italijani in Francozi toliko, da jih nikoli ne bomo mogli ujeti. Takšne kulture mi ne bomo dočakali, ker so za to potrebne generacije," je prepričan sogovornik. Kot pojasnjuje, so v francoskih restavracijah v menijih za kosila vina že avtomatsko všteta. "Francozi na osebo dejansko spijejo več kot pri nas, ampak nikjer ne vidiš nikogar, ki bi bil vidno opit," še dodaja.

Hkrati je zelo kritičen do gostincev, saj ti zaslužijo šestkrat toliko kot vinar, pa vino samo odprejo. "Zelo priljubljena zadeva, ki se pri nas počasi prijema, je to, da v restavracijo prineseš svojo steklenico," zato pripoveduje. Steklenico lahko posameznik prinese, ker ve, da izbranega vina v restavraciji nimajo, ali ker bo za vino pri vinarju odštel denimo pet evrov, v restavraciji pa 15. "Brez stroškov sicer ne bo šlo, ker ti gostinec v tem primeru zaračuna čepnino, ki ponavadi stane deset evrov," dodaja sogovornik.

Na Balkanu vina dražja kot v Franciji

Ko ga vprašamo, kako je pri naših južnih sosedih, se zasmeje. "Tam potrebujejo še kakšnih deset do 15 let, da se bosta vino in penina pila tako kot pri nas. Čeprav imajo na Balkanu tudi nekaj odličnih vin, gre cena takoj čez 50 evrov," poudarja vinski poznavalec, ki se mesečno udeležuje sejmov na jugu Evrope. Kot pravi, si upa trditi, da če primerjamo Bordeaux in Balkan, se da v Franciji piti boljše vino za nižjo ceno kot na Balkanu, če ne govorimo kakšni posebni znamki. "Enako velja za Španijo in Italijo," dodaja.

Je vino pri nas torej precenjeno? "Težko bi rekel. Odločilno je, kakšen vinograd imaš. Če ga imaš na ravnem in uporabiš kombajn, je strošek vinograda skoraj nič," pojasnjuje sogovornik. Medtem na primer na Pelješcu za obiranje grozdnja potrebujejo dereze, trta pa ima le za pol kilograma grozdja. "A ni rečeno, da bo tisto vino, ki uspeva na ravnem, slabše," še opozarja.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar