Cene surovega mleka vse višje, ponudba v regiji Adria rekordno nizka

Proizvajalci mleka v regiji Adria v splošnem izkazujejo skromno rast oziroma stagnacijo prodajnih številk. Tudi operativne marže ostajajo relativno stabilne in ne dosegajo dvomestnih števil, kaže raziskava analitikov Bloomberg Adria. Podjetja, ki so bila vključena v primerjavo, so izbrali glede na tržni delež in prisotnost izdelkov na policah v regiji Adria, razdelili pa so jih na velike in male proizvajalce. 

Veliki proizvajalci mleka, kot so Imlek, Dukat in Ljubljanske mlekarne, beležijo stalno rast in izkoriščajo prednosti svojega tržnega deleža. Imlek je regionalno podjetje, ki posluje v Srbiji, Črni gori, Bosni in Hercegovini ter Severni Makedoniji. V lanskem letu so prodali za skoraj 200 milijonov evrov izdelkov, kar je 20 milijonov evrov več kot Ljubljanske mlekarne. Po prodaji je večji le hrvaški Dukat, ki je lani ustvaril skoraj 247 milijonov evrov prihodkov od prodaje. 

Imlek kot eden redkih izkazuje dvomestne marže tako pri EBITDA kot pri donosnosti kapitala, in sicer predvsem na račun zmanjševanja stroškov. Dukat in Ljubljanske mlekarne na drugi strani kažejo stabilne enomestne marže, ki so občutno nižje od Imlekovih.

Manjši predelovalci mleka, kot so Mlečna hiša, Veronika in Mlekarna Planika, beležijo trend rasti zaradi specifične ponudbe. Osredotočajo se predvsem na mlečne izdelke, kot so sir, maslo, smetana in jogurt, saj je dodana vrednost pri teh višja. Pakirano mleko je namreč izdelek z nizko maržo, zato so za pokritje stroškov potrebne velike prodane količine. 

Zaradi majhnosti manjša dodana vrednost v živilski panogi

"Če primerjamo z živilsko panogo, lahko rečemo, da je dodana vrednost pri slovenskem mlekarstvu višja od povprečja," je za Bloomberg Adria TV povedal Tomaž Žnidarič, direktor Ljubljanskih mlekarn. Po njegovih besedah je razlog za manjšo dodano vrednost to, da smo dokaj majhni in na ta način težje konkuriramo na evropskem trgu. "Če želimo konkurirati tujim izdelkom, je treba iskati konkurenčnost, kar zmanjšuje donosnost na kapital," je povedal Žnidarič.

V Mlekarni Planika, ki je eden manjših proizvajalcev mleka in mlečnih izdelkov pri nas, za letos ne načrtujejo rasti prihodkov od prodaje, ker že od marca 2020 na prodajo močno vpliva covid-19. "Ob tem smo priča nenormalnim dvigom cen praktično na vseh področjih, od energije, embalaže, osnovne surovine – mleka – do dviga minimalnih plač, kar nedvomno vpliva tudi na nujno povišanje cen naših proizvodov in posledično manjšo prodajo," pravi Miran Božič iz Mlekarne Planika.

Ob tem opažajo, da so se v času epidemije nakupovalne navade potrošnikov spremenile, saj v trgovine hodijo redkeje in takrat kupujejo izdelke z daljšim rokom trajanja. "Naši izdelki so naravni in imajo krajši rok trajanja, kar posledično vpliva na slabšo prodajo," pojasnjujejo v Mlekarni Planika.

"Vsa industrija in tudi naše podjetje je v teh izrednih razmerah pod velikim pritiskom naraščajočih stroškov energije, ki so se povečali od pet- do desetkrat glede na predkrizno raven," razmere v mlekarski industriji opisujejo v Pomurskih mlekarnah. V teh razmerah po njihovih besedah nimajo druge možnosti, kot da povišane stroške prevalijo v cene izdelkov. "V letošnjem letu ne glede na izredno zahtevne razmere ohranjamo stabilno finančno poslovanje, v prihodnje pa pričakujemo še dodatno zaostritev razmer, ki jih bomo blažili z vstopom na nove trge in investicijami, ki bodo pomenile večjo energetsko samooskrbo in učinkovitost," dodajajo v Pomurskih mlekarnah.

Ponudba surovega mleka na rekordno nizki ravni

Mlekarska industrija ima zapleteno dobavno verigo s številnimi deležniki. Ključno vprašanje panoge je dobava surovega mleka. Zaradi zmanjševanja čred živine, naraščajočih cen surovin (zlasti krme za živino) in neugodnih vremenskih razmer je ponudba surovega mleka na najnižji ravni doslej. Cene polnomastnega mleka so se v zadnjih šestih letih povišale za več kot četrtino, kažejo podatki statističnega urada Surs.

S kmetijskih gospodarstev v Sloveniji je bilo lani odkupljenega skoraj 589 tisoč ton kravjega mleka, kar je 1,5 odstotka več kot predlani, kažejo podatki statističnega urada. Od tega so ga slovenske mlekarne odkupile skoraj 416 tisoč ton ali 0,5 odstotka manj kot leto prej. Mlekarne so proizvedle več konzumnega mleka, več mleka v prahu in več smetane, preostalih mlečnih izdelkov pa manj, je objavil statistični urad. Odkup kravjega mleka se je od leta 2000 povečal za skoraj 30 odstotkov, v zadnjih desetih letih pa za 12 odstotkov.

Slovenija ima mleka dovolj za lastne potrebe, več kot petino surovega mleka celo izvozimo. "V teh razmerah, ko je odkupna cena v nekaterih evropskih državah višja, je povpraševanje po slovenskem mleku iz tujine večje," opažajo v Pomurskih mlekarnah. "Slaba stran slovenskih predelovalcev mleka je, da ga izvažajo v tujino kot surovo mleko, namesto da bi ga predelali in prodali z visoko dodano vrednostjo v obliki izdelkov," dodaja Božič iz Mlekarne Planika. 

Ob tem imamo veliko uvoza mlečnih izdelkov. "Gre predvsem za poltrde sire, če praručnamo na ekvivalent surovega mleka to predstavlja 50 odstotkov uvoza," je povedal Žnidarič. 

Proizvodnja sira se je pri nas v zadnjih 18 letih zmanjšala za več kot 35 odstotkov. V letu 2021 so slovenske mlekarne proizvedle okrog 15.700 ton sira, kar je 80 ton ali 0,5 odstotka manj kot leto prej. Bistveno večja je bila proizvodnja mleka v prahu, in sicer se je glede na leto 2020 povečala za skoraj 153 odstotkov.

Slovenija je zaenkrat samooskrbna z mlekom, vendar je ena večjih težav za slovensko kmetijstvo predvsem stanje na trgu mineralnih gnojil. "Cene gnojil se že več mesecev višajo zaradi različnih razlogov, zdaj nanje dodatno vpliva še ruska invazija na Ukrajino. Slovenija svoje proizvodnje mineralnih gnojil nima, Rusija pa je ena največjih izvoznic," pri tem opozarjajo pri Mlekarni Celeia. Pomanjkanje gnojil tako ogroža svetovno pridelavo poljščin in posledično vpliva na pomanjkanje hrane in kakovostne krme, kar lahko vpliva na samooskrbo z mlekom.

Mlečna industrija je oligopol

Kar zadeva predelavo mleka, lahko regionalno mlečno industrijo označimo za oligopol, pri čemer do trije akterji običajno obvladujejo več kot 80 odstotkov tržnega deleža. Gre torej za vrsto trga, na katerem je prodajalcev ali izdelkov zelo malo, veliko manj kot potrošnikov.

Edino tako lahko namreč veliki predelovalci mleka amortizirajo fiksne stroške z velikimi ravnmi proizvodnje. Vodilni predelovalci mleka izkoriščajo svojo pogajalsko moč do dobaviteljev (proizvajalcev mleka) in znižujejo odkupno ceno surovega mleka.

Zaradi trenutnega pomanjkanja mleka v Srbiji prevladujoči tržni akterji, kot je Imlek, na primer odkupujejo velike količine surovega mleka od številnih dobaviteljev po preferenčnih cenah. Male do srednje velike mlekarne in predelovalci mleka imajo težave pri pridobivanju surovega mleka, potrebnega za proizvodnjo, zaradi velikega povpraševanja pa prodajo vse, kar proizvedejo.

Za pakirano mleko v Srbiji namreč od konca septembra veljajo tako cenovne kot tudi izvozne vladne omejitve, kar je prispevalo k pomanjkanju pakiranega mleka na trgovskih policah. Zato se je vlada zatekla k uvozu pakiranega mleka iz Poljske in Češke.

Odkupne cene surovega mleka višje za tretjino

Povprečna odkupna cena surovega mleka (s 3,8 odstotka mlečne maščobe) v Evropski uniji (EU) za julij je znašala 51,03 evra na sto litrov, kar predstavlja 41,8-odstotno medletno rast. Kljub zvišanju cen je trenutno inflacijsko okolje še ena ovira za dobavno verigo mlekarske industrije, vhodni stroški pa tako naraščajo, da jih je težko v celoti prenesti na končnega potrošnika.

Samo v letu 2022 je prišlo do 35-odstotnega dviga odkupne cene surovega mleka v Sloveniji (v bilateralnem dogovoru s kmeti) v primerjavi s prejšnjim letom. Oktobra je glede na lanski marec odkupna cen mleka višja za 65 odstotkov. "Ta trend se bo še nadaljeval. Trgovci smo mnenja, da smo s tem povišanjem stroške kmetom pokrili, ampak ker v Evropi mleka primanjkuje, se to odraža tudi v cenah pri nas," pojasnjuje Božič iz Mlekarne Planika.

Po podatkih Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja so mlekarne julija letos za mleko s 3,7 odstotka maščobe in 3,15 odstotka beljakovin, dostavljeno v mlekarno, plačale v povprečju 44,82 evra za sto litrov, kar je bilo 1,97 evra ali 4,6 odstotka več kot mesec prej.

Povprečna odkupna cena surovega mleka (s 3,84 odstotka mlečne maščobe) za avgust je na Hrvaškem znašala 3,24725 kune na kilogram (43,24 evra na sto kilogramov), kar je medletno višje za tretjino. V Imleku in Ljubljanskih mlekarnah denimo ne razkrivajo odkupne cene surovega mleka.

Hrvati močno za Slovenci

Medtem ko je Slovenija več kot samooskrbna s proizvodnjo mleka, je hrvaška samooskrba pod 50 odstotki. Slovenski izvoz se je v letu 2021 v primerjavi z izhodiščnim letom (2006) povečal za 79 odstotkov, uvoz pa je upadel za 97 odstotkov.

Na Hrvaškem medtem nenehno upada število krav molznic, pridelovalcev mleka in proizvodnja mleka. Število krav molznic se je od leta 2008 prepolovilo.

Številke kažejo, da predelovalci mleka tako iz Hrvaške kot tudi iz Slovenije dosegajo skromnejše finančne rezultate – enomestne marže in donose na vloženi kapital. Čeprav imajo zaradi svojega konsolidiranega tržnega deleža veliko pogajalsko moč v primerjavi s proizvajalci mleka, pa je ne morejo izkoristiti, ker bi dodatni pritiski na marže proizvajalcev mleka te izločili iz posla.

Državne subvencije imajo tako pomembno vlogo pri ohranjanju lokalne pridelave mleka, saj bi brez državne pomoči marsikateri proizvajalec mleka kapituliral.

Dolgoročno bodo količine surovega mleka upadale

Zaradi zmanjševanja čred živine, naraščajočih vhodnih stroškov in slabih vremenskih razmer se bodo količine surovega mleka v regiji v prihodnje zmanjševale. Kljub nižji inflaciji v naslednjih četrtletjih – v korist proizvajalcev in predelovalcev mleka – bodo zaradi naraščajočih obrestnih mer višji stroški financiranja. "V prihodnosti tako pričakujemo status quo v mlečnem sektorju v smislu nizkih marž in nizkih donosov," menijo analitiki Bloomberg Adria.

Ključni problem v prihodnjem obdobju bo razpoložljivost surovin zaradi zapiranja kmetij. Vodilni predelovalci mleka v regiji so pri ohranjanju količin odvisni od velikega števila kmetij. "Ker se razlika med maloprodajno in odkupno ceno mleka povečuje, mnoge od kmetij zapirajo prodajalne. Količine bodo neizogibno padale, cene pakiranega mleka in mlečnih izdelkov pa še rasle," tako ugotavlja analitična ekipa.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar