Ministrstvo za infrastrukturo je danes za teden dni v javno obravnavo poslalo predlog uredbe, ki določa merila za opredelitev in ocenjevanje energetske revščine, ki so ga pripravili na podlagi zakona o oskrbi z električno energijo. Določili so predvsem pogoje, kdaj je gospodinjstvo energetsko revno.
Energetsko revno je gospodinjstvo, ki je materialno ogroženo (prag tveganja revščine) in prebiva v prostorih z nizko energijsko učinkovitostjo, kar pomeni, da potrebna toplota za ogrevanje prostorov znaša več kot 150 kilovatnih ur na kvadratni meter na leto. Med osnovne potrebe po energiji se štejejo zlasti stroški ogrevanja, priprave sanitarne vode, hlajenja, kuhanja in razsvetljave.
Prag tveganja revščine se dokazuje z odločbo o denarni socialni pomoči ali odločbo o varstvenem dodatku, nizko energijsko učinkovitost prostorov pa z energetsko izkaznico. Če energetska izkaznica ni izdana, lahko vlagatelj izpolnjevanje merila dokazuje z drugim dokumentom, ki izkazuje izračun letne potrebne toplote za ogrevanje prostorov gospodinjstva, ali s podpisano izjavo, da živi v stanovanju, ki je energetsko neučinkovito in v katerem pušča streha, so vlažne stene, tla ali temelji oziroma trhli okenski okvirji ali tla.
Preberi še
Vlada na enem mestu zbrala ukrepe proti draginji
Ukrepi so dostopni na spletni strani www.gov.si/draginja.
30.08.2022
Evropska komisija bo kratkoročno posegla na energetski trg
Dolgoročno želijo v Evropski komisiji prekiniti povezavo med cenami plina in elektrike.
30.08.2022
Prag tveganja energetske revščine je v skladu s predpisano metodologijo, ki jo uporablja državni statistični urad, in se izračuna kot 60 odstotkov mediane ekvivalentnega neto razpoložljivega dohodka vseh gospodinjstev, pri čemer se upošteva t. i. prilagojena ekvivalenčna lestvica Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
Prag tveganja energetske revščine za posamezno gospodinjstvo se izračuna tako, da se prag tveganja revščine pomnoži s številom odraslih članov v tem gospodinjstvu.
Vlada je v boju proti draginji sprejela vrsto ukrepov, ki so namenjeni zaščiti ranljivih skupin in gospodarstva. Večina je začela veljati s 1. septembrom, vlada pa je na spletnem mestu zbrala celoten nabor ukrepov. Na področju energetike je vlada zamejila cene elektrike in zemeljskega plina z določitvijo najvišje maloprodajne cene in znižanjem dajatve oziroma DDV.