.webp){kind=icon}
Po skoraj desetletju upadanja deleža energetske revščine se je trend v letu 2022 obrnil. V Sloveniji naj bi tako imeli sedem odstotkov gospodinjstev, ki so energetsko revna.
Med energetsko revna spadajo gospodinjstva, ki zaradi finančne stiske zamujajo s plačili stanovanjskih stroškov, ki si finančno niso zmožna zagotoviti primerno ogrevanega stanovanja, ki imajo neustrezne bivanjske razmere ali člani katerih živijo pod pragom revščine.
V primerjavi z letom 2021 se je lani povečal delež gospodinjstev pod pragom revščine in tistih, ki si niso zmožna zagotoviti primerno ogrevanega stanovanja. Zmanjšal pa se je delež gospodinjstev, ki zamujajo s plačili računov, in tistih, ki živijo v neustreznih razmerah, kažejo podatki statističnega urada (Surs).
Najbolj ogrožena so sicer enočlanska gospodinjstva in enostarševska gospodinjstva z vsaj enim vzdrževanim otrokom, pri čemer se je delež energetsko revnih v prvi skupini lani povečal, v drugi pa zmanjšal. Okoli 15 odstotkov enočlanskih gospodinjstev je energetsko revnih, med enostarševskimi pa je takšnih slabih deset odstotkov.
Energetska revščina najpogosteje prizadene najranljivejše skupine, kot so brezposelni, upokojenci in slabo plačani zaposleni. Visoka inflacija, predvsem zaradi povišanih cen energentov in hrane, še vedno pritiska na proračune teh gospodinjstev. Cene življenjskih potrebščin so se po podatkih Sursa od začetka leta 2021 v povprečju zvišale za 15,9 odstotka. Država skuša z različnimi ukrepi omiliti posledice draginje za najranljivejše – od regulacije maloprodajnih cen energentov do solidarnostnih dodatkov.
