Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela izhodišča za pripravo predloga rebalansa državnega proračuna za leto 2022. Ta je nujen zaradi spremenjenih gospodarskih razmer in dodatnih obveznosti, sprejetih po potrditvi proračuna za letos.
Tako je vlada določila razrez proračunskih odhodkov, ki bodo v letu 2022 znašali približno 14,5 milijarde evrov, kar je okoli 600 milijonov evrov več kot v sprejetem proračunu za letošnje leto. Nova poraba je največja v zgodovini samostojne države. Dvig zgornje meje odhodkov je možen tudi na podlagi ocene, da bi lahko bili letošnji prihodki glede na potrjeni proračun za leto 2022 višji za približno milijardo evrov. Ob tem bi primanjkljaj znašal dve milijardi evrov.
Lani je bil dosedanji rekord postavljen pri 14,25 milijarde evrov, prihodki pa so se ustavili pri 11,17 milijarde evrov. Primanjkljaj se je ustavil pri 3,08 milijarde evrov.
Preberi še
Fiskalni svet: Javnofinančna slika se izboljšuje, a tveganja ostajajo
Glavni tveganji za javne finance draginja in recesija, fiskalna politika bi morala postati bolj restriktivna.
07.07.2022
Dolg države raste, recesija bi lahko ogrozila javne finance
Slovenska država je v prvem letošnjem četrtletju ustvarila 405 milijonov evrov primanjkljaja.
30.06.2022
Je prišel čas za še eno reformo fiskalnega pravila EU?
Po tem, ko je bilo zaradi epidemije suspendirano fiskalno pravilo EU, se krepijo pozivi po njegovi spremembi.
29.06.2022
Fiskalni svet: Javna poraba v letu 2021 je bila negospodarna
Proračun bremenijo predvsem izdatki strukturne narave, ki niso povezani z blaženjem posledic epidemije.
22.06.2022
Vlada pred dilemo: Investirati ali zategniti pas?
Ohlajanje gospodarstva, visoka inflacija, višji strukturni primanjkljaj državnega proračuna in dražje zadolževanje predstavljajo tveganje za javne finance. Bo novi vladi uspelo, da nas obdrži nad gladino?
10.06.2022
Vlada bo morala pripraviti tudi spremembe Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2022 do 2024, in sicer v delu, ki se nanaša na leto 2022, saj so letos prepoznane izjemne okoliščine, kar omogoča spremembo odloka.
Slovenske javne finance so doživele nov šok. Po pandemiji covida-19, ko so se vse evropske vlade enormno zadolžile, da so lahko izplačale finančno podporo gospodinjstvom in gospodarstvu, se je začela še vojna v Ukrajini, ki je cene hrane, predvsem pa energentov poslala v nebo. Nižanje DDV na energente in subvencije za blažitev energetske draginje bodo državni proračun v naslednjem letu dni stali 211 milijonov evrov. Državni proračun bodo načeli tudi drugi ukrepi, tako na odhodkovni kot na prihodkovni strani.
Kaj pravijo poslanci?
"V planu je, da se izpad prihodkov v državnem proračunu, ki bo nastal zaradi nižjega DDV na nekatere energente, nadomesti z dohodninsko reformo," je za Bloomberg Adria povedal Lenart Žavbi, poslanec gibanja Svoboda in član parlamentarnega odbora za finance. "V luči stabilnosti javnih financ bomo jeseni sprejemali tudi rebalans proračuna, osnutki so že pripravljeni." Poslanec Levice Miha Kordiš je v pogovoru za naš medij dejal, da nameravajo proračunsko luknjo pokriti tudi z davkom na premoženje, a na konkreten predlog še čakamo.
Vlada je zaradi kriznih razmer prejšnji teden začasno zamrznila odhodke iz proračuna na integralnih postavkah, kar pomeni, da lahko proračunski porabniki koristijo sredstva samo za obveznosti, ki so izrecno določene v zakonu. Danes bo najverjetneje ugotovila, da bo morala z namenom uravnotežene in vzdržne javne porabe sprejeti rebalans proračuna, ki je bil za letos in naslednje leto sprejet še v času prejšnje vlade, jeseni 2021. Odločitev bo oznanjena na novinarski konferenci po današnji seji vlade, ki jo bomo seveda spremljali in o njej poročali.
Fiskalni svet: Javne finance imajo malo manevrskega prostora
Fiskalni svet je že pred časom opozoril, da imajo slovenske javne finance malo manevrskega prostora za odziv na nov makroekonomski šok. Vzdržnost in stabilnost slovenskih javnih financ naj bi ogrozila Janševa vlada z negospodarnim trošenjem med epidemijo, ko je finančno pomoč namenjala tudi tistim, ki je niso potrebovali oziroma jih epidemija ni prizadela. Prav tako je prejšnja vlada močno povečala strukturni primanjkljaj proračuna, ki ga sedanja vlada z dohodninsko reformo želi znižati.
Zaradi izjemnih okoliščin je sicer fiskalno pravilo že dve leti zamrznjeno. Zaradi draginje in energetske krize so bile izjemne okoliščine podaljšane tudi v letu 2023, zaradi česar ni omejitev pri javni porabi. Intenzivna finančna pomoč vlade gospodarstvu in gospodinjstvom – ki sicer uživa visoko javnomnenjsko podporo – bi lahko vodila v več zadolževanja, zaradi česar bi lahko bili ogroženi tudi javnofinančni cilji vlade, zapisani v programu za stabilnost.