.webp){kind=icon}
Latvija in Estonija sta v četrtek izstopili iz članstva v pobudi 16+1, ki skuša ustvariti okvir za mednarodno sodelovanje med Kitajsko in državami vzhodne in osrednje Evrope. S tem se pridružujeta Litvi, ki je izstopila lani. Po novem pobuda sliši na ime 14+1, Slovenija pa ostaja članica.
Pobuda, ki je nastala leta 2012, je del kitajske globalne infrastrukturne strategije Pas in cesta ter vključuje sodelovanje na področju infrastrukture, transporta, logistike, trgovine in investicij. Kritiki opozarjajo, da Kitajska z njo nagovarja vzhodno-evropske narode, ki se v Evropi počutijo zapostavljene, in s tem skuša razdeliti Evropsko Unijo. Med 14 trenutnimi članicami so poleg Slovenije še Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Češka, Grčija, Madžarska, Črna gora, Severna Makedonija, Poljska, Romunija, Srbija in Slovaška.
"Latvija bo še naprej stremela h konstruktivnim in pragmatičnim odnosom s Kitajsko, tako bilateralno kot v okviru evropsko-kitajskega sodelovanja," je v četrtek sporočilo zunanje ministrstvo v Rigi. Estonija je podala podobno izjavo.
Preberi še
Kitajska blagovna menjava julija na rekordni ravni
Trgovinski presežek je znašal 101 milijardo dolarjev.
08.08.2022
Tajvan je le kamenček v mozaiku globalne tekme med Kitajsko in ZDA
Kitajska in ZDA v Aziji, na Pacifiku in v Afriki tekmujeta za politično in gospodarsko prevlado. ZDA vidijo priložnost, da v Aziji omilijo kitajski vpliv.
02.08.2022
Estonski zunanji minister Urmas Reinsalu je na državni televiziji dejal, da je manko kitajske obsodbe ruske invazije v Ukrajini igral vlogo pri odločitvi za izstop iz pobude. Pred tem je ministrstvo izjavilo, da Estonija v pobudi ni aktivna že od lanskega leta. Reinsalu pravi, da gre predvsem za politično odločitev, saj "format ni ponudil opaznih praktičnih pridobitev, zato bi odnose s Kitajsko raje vodili na ravni Evropske Unije."
Bloomberg
Ruska invazija v Ukrajini je sprožila ponovne premisleke o sodelovanju s Kitajsko, saj drugo največje gospodarstvo za razliko od zahodnih držav ni uvedlo sankcij Rusiji. Toda navdušenje za sodelovanje je pojemalo že pred vojno; mnoge države namreč niso zadovoljne z vse večjimi trgovinskimi primanjkljaji in odsotnostjo obljubljenih kitajskih investicij.
Latvija na Kitajsko izvozi za 162 milijonov evrov dobrin in storitev, predvsem lesa in lesnih izdelkov. Estonski izvoz znaša 195 milijonov evrov.
Litva je iz pobude izstopila marca 2021, zunanji minister Gabrielius Landsbergis je takrat dejal, da sodelovanje med Litvo in Kitajsko "nima skoraj nikakršnih koristi." Baltska država je obenem Tajvanu dovolila vzpostavitev predstavništva, kar je sprožilo diplomatski spor s Kitajsko, ki Tajvan razume kot del svojega ozemlja. Pobuda se je preimenovala iz 17+1 v 16+1, Kitajska pa je prepovedala trgovino z baltsko državo.
"14+1 bi morali nadomestiti s 27+1" je v četrtek tvitnil Landsbergis, ki pozdravlja izstop Latvije in Estonije iz pobude in zagovarja sodelovanje s Kitajsko na ravni celotne EU.
Slovenija ne razmišlja o izstopu, spoštuje politiko ene Kitajske
Slovenija ostaja članica pobude, četudi sodelovanje "ni izpolnilo vseh pričakovanj," so sporočili z ministrstva za zunanje zadeve. Pobuda 14+1 bi po mnenju ministrstva "morala služiti predvsem kot platforma za dosego uravnoteženega gospodarskega sodelovanja in kot komplementarni mehanizem že obstoječemu dialogu med EU in Kitajsko."
Podobno kot velja za ostale članice, si tudi Slovenija od članstva v pobudi obeta bolj uravnoteženo blagovno menjavo s Kitajsko, konkurenčne pogoje za slovenska podjetja in kitajske investicije v infrastrukturne projekte.
"Za povezljivost med Slovenijo in Kitajsko so še posebej pomembni transportna oziroma logistična infrastruktura in Luka Koper ter dostop do zalednih trgov srednje in vzhodne Evrope. V okviru gospodarskega sodelovanja z Ljudsko republiko Kitajsko se Slovenija zavzema za realizacijo skupnih projektov s področja visoke tehnologije ob pogoju upoštevanja zaščite intelektualne lastnine in nakupa tehnologij ter zaščite kritične infrastrukture."
Za razliko od baltskih držav Slovenija svojega članstva v pobudi ne pogojuje z reševanjem diplomatskih vprašanj, kot sta status Tajvana ali kitajska pomoč Rusiji v času vojne v Ukrajini. "Slovenija spoštuje politiko ene Kitajske, ki ostaja in bo ostala temelj dvostranskih odnosov z Ljudsko republiko Kitajsko," sporočajo z ministrstva.
