Kako Indija nosi baklo Jugoslavije

Na južnih obronkih Delhija, trideset milijonske prestolnice najbolj naseljene države na svetu, se nahaja cesta Josipa Broza Tita. Na prvi pogled nezanimiva cesta nosi spomin na nekdanjega dolgoletnega voditelja Jugoslavije, ki je v mislih Indijcev danes skoraj povsem zbledel. Vendar ta v določenih porah države še vedno živi.

19 julija daljnega leta 1956, slaba dva meseca po prvi izvedbi Evrovizije, so se na čudovitem hrvaškem otočju Brioni sestali karizmatični voditelji Jugoslavije, Indije in Egipta. Srečanje, na katerem je Josip Broz Tito gostil indijskega voditelja Nehruja in egipčanskega predsednika Abdela Gamala Naserja, je bila pomembna pobuda držav, ki niso bile pridružene niti vzhodnemu, niti zahodnemu bloku med hladno voljo, in je tlakovalo pot do ustanovitve Gibanja neuvrščenih v Beogradu nekaj let pozneje.

Gibanje neuvrščenih je bilo politično in diplomatsko združenje držav, ki so med hladno vojno zavzele nevtralno stališče med dvema nasprotujočima si blokoma – ZDA in Sovjetsko zvezo. Države ustanoviteljice Gibanja so zastopale to, za kar so menile, da je glas večine prebivalcev sveta in se povezale okoli temeljnih vrednot mirnega reševanja sporov, nevmešavanja drugih sil v notranjo politiko držav in možnost za neodvisnost ter čim bolj enakomeren gospodarski razvoj.

Med najpomembnejši glasovi gibanja sta bili Jugoslavija in Indija, dve državi s popolnoma različnimi zgodovinami in interesi. Medtem ko jugoslovanska neuvrščenost ni bila rezultat postkolonialne revolucije, lahko rečemo, da je pri indijski neuvrščenosti šlo za popolnoma to.

"Veliko temeljnih idej Gibanja neuvrščenih, vključno s samoodločbo in miroljubnim sobivanjem, je izhajalo dolgoletnega voditelja Indije Nehruja," je o indijski vlogi v Gibanju neuvrščenih za Bloomberg Adria povedal višji raziskovalec na Ekonomskem inštitutu v Zagrebu Paul Stubbs.

Depositphotos

 

Kljub teži takrat druge najbolj naseljene države na svetu, je bila Indija v prvem desetletju Gibanja po besedah Stubbsa zadržana udeleženka, saj se je "upirala zamisli o ustanovitvi stalnega organa in jo je skrbelo, da bo ujeta v skupini, ki je bila v mnogih pogledih utemeljena v smislu spodbujanja aktivne nevtralnosti in vpliva 'majhnih' nacionalnih držav, kar Indija zagotovo ni bila".

V sedemdesetih letih so se razmere hitro spremenile in prinesle zlato obdobje Gibanja neuvrščenih. Indija je pod takratno premierko Indiro Gandhi igrala pomembno vlogo v Gibanju, saj se je zavzemala za kolektivno samozadostnost in nov mednarodni gospodarski red. Tito in Indira Gandhi sta tudi izrazila enaka stališča glede institucionalizacije sodelovanja znotraj Gibanja.

"Indija je tako kot mnoge ključne udeleženke Gibanja vedno poskušala uravnotežiti lastne interese z zavezanostjo vrednotam Gibanja in kar bi, citirajoč Tita, opisal kot njeno vlogo moralne sile v geopolitiki," je povedal raziskovalec Stubbs, ki meni, da je bila Indija v osemdesetih letih celo bližje Sovjetski zvezi kot aktivni nevtralnosti.

Wikipedia

 

Konec hladne vojne premeša karta

"Ko je Indija pridobila večjo gospodarsko moč po koncu hladne vojne, je postala veliko bolj avtonomna pri oblikovanju svoje zunanje politike," pove Stubbs. "Z vzponom vladajoče stranke BJP in zlasti njenega voditelja Narendre Modija neuvrščenost ni več zelo pomembna - niti praktično niti retorično."

Stubbs spomni, da je Indija pomembna članica skupine BRICS, ki lahko morda trdi, da je sila, ki izziva hegemonijo ZDA in se zavzema za bolj večpolaren svet. "V tem smislu se odnos Indije s Kitajsko tako v političnem kot gospodarskem smislu kaže kot osrednji, BRICS pa je na način, zlasti ker širi svoje članstvo, nekakšna predelava Gibanja neuvrščenih, čeprav brez njegove moralne moči."

Pa vendar se zdi, da Indija želi sedeti za več mizami. Indija je z ZDA, Avstralijo in Japonsko tudi članica neformalnega zavezništva Quad, skupine štirih držav, čigar sodelovanje v azijsko-pacifiški regiji se je pričelo na področju pomorstva po cunamiju v Indijskem oceanu leta 2004. Sodelovanje četverice danes zajema veliko širše področje, ki vključuje reševanje varnostnih, gospodarskih in zdravstvenih vprašanj.

"Zdaj je čas za sodelovanje z Ameriko, upravljanje s Kitajsko, kultiviranje Evrope, pomiritev Rusije, vključitev Japonske, pritegnitev in razširitev soseščine ter širitev tradicionalnih podpornih skupin," je o indijski zunanjepolitični usmeritvi v svoji knjigi Indijski način (The India Way) zapisal aktualni indijski zunanji minister S. Jaishankar.

Jaishankar, ki je služil kot ambasador tako v ZDA, kot tudi na Kitajskem, meni, da se Indija mora usmeriti v čim več smeri in maksimirati svoje koristi. "Pri tem ne gre le za večje ambicije, temveč tudi za to, da ne živimo več v preteklosti. V tem svetu vseh proti vsem mora biti cilj Indije, da se približa strateškemu vrhu," je še zapisal.

"Indija ima izjemen regionalni pomen kot nekakšna protiutež Kitajski, vendar ne smemo podcenjevati njene predanosti neodvisni zunanji politiki. Tukaj igra veliko vlogo Japonska, s katero Indija veliko sodeluje na vseh področjih in ki lahko igra pomembno vlogo posrednice med interesi ZDA ter Indije," je za Bloomberg Adria povedal strokovnjak za geopolitiko in gospodarstvo z Univerzitetnega kolidža v Londonu Igor Rogelja.

Depositphotos

 

Glas globalnega juga

Indija kot samooklicana voditeljica držav globalnega juga si namreč v prizadevanjih po uresničevanju svojega neslutenega ekonomskega in posledično geopolitičnega potenciala išče njej najbolj ustrezna zavezništva, s katerimi bi popestrila aromo svojega mladega, doslej zlasti storitveno naravnanega, pa vendar živahnega gospodarstva.

Med lanskim vrhom G20 v Indiji je predsednik vlade Modi organiziral virtualno srečanje imenovano Glas svetovnega juga za razvoj, osredotočen na človeka, na katerem je izjavil, da bo Indija glas svetovnega juga. Indija je v okviru svojih pristojnosti, ki jih je imela kot predsednica skupine G20 leta 2023, izpostavila vprašanja, pomembna za države v razvoju, kot so trajnostno posojanje, prehranska varnost, zdravstvena infrastruktura, reforma večstranskih bank in podnebno financiranje.

Kljub temu pa se iz zunanjepolitičnih krogov na indijsko samooklicano vlogo voditeljice globalnega juga vrstijo kritike. Indijski strateg C. Raja Mohan je v reviji Foreign Policy zatrdil, da besedna zveza globalni jug "posameznim državam odreka delovanje, tako da jih obravnava kot en blok s fluidnimi mejami in nejasnimi merili za vključitev".

Tako Indija kot tudi Kitajska si želita vlogo zagovornice globalnega juga, vendar ni jasno, ali narodi, ki so del skupine, v obeh vidijo dobrohotnega voditelja ali svojega zagovornika. "Indija je zelo uspešna pri klimatskih pogajanjih, kjer je zagovornica globalnega juga in to vlogo igra veliko bolj prepričljivo kot Kitajska," ocenjuje strokovnjak Rogelja.

Vrnitev v Jugoslavijo

Oktobra 2021 se je v močno zastraženi in deževni prestolnici Srbije zbralo 550 udeležencev delegacij iz 105 držav. V Beograd so prišli na 60. obletnico ustanovitve Gibanja neuvrščenih, ki jo je gostil srbski predsednik Aleksandar Vučić. Vučić, čigar država ima status opazovalke znotraj Gibanja, je dejal, da so imele "neuvrščene" države bistveno vlogo pri ohranjanju svetovnega miru v času hladne vojne in to označil kot "zgodbo o uspehu".

Po nemirnem razpadu Jugoslavije je trenutno edina evropska članica Gibanja neuvrščenih Belorusija. Bosna in Hercegovina, Hrvaška in Srbija imajo status opazovalk, ne pa članstva, medtem ko Slovenija in Severna Makedonija nimata nobene formalne vloge v organizaciji.

Ali duh neuvrščenosti še sploh živi v državah bivše Jugoslavije? "Na ravni formalne politike je morda precej mrtev," pove raziskovalec Stubbs. "Hkrati pa še vedno živijo izkušnje tistih, ki so bili zaradi Gibanja mobilni, kot so študenti in inženirji."

 

Paul Stubbs/osebni arhiv

 

Trenutna indijska zunanja politika je precej podobna jugoslovanski diplomaciji iz obdobja hladne vojne, še zlasti poudarek na strateški avtonomiji obeh. Podobno kot Jugoslavija v času Tita, tudi Indija danes krmari po globalni geopolitični šahovnici, ne da bi se v celoti pridružila kateremu koli bloku. Jugoslavija si je kot voditeljica Gibanja neuvrščenih prizadevala uravnotežiti odnose z ZDA in Sovjetsko zvezo, kar je strategija, ki jo Indija odraža s sodelovanjem z velikimi silami, še posebej z ZDA in Rusijo.

Tako kot je Jugoslavija zagovarjala interese držav v razvoju, se Indija zavzema za potrebe gospodarstev v vzponu pri vprašanjih, kot so podnebne spremembe in gospodarska enakost. Obe državi spodbujata nevtralnost v velikih svetovnih konfliktih, pri čemer Indija ohranja nevtralno stališče do vprašanj, kot je rusko-ukrajinska vojna, s čimer ponavlja pristop Jugoslavije, ki se je izogibala zapletanju v spore med velesilami.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar