.webp){kind=icon}
Ameriški senat je ratificiral vključitev Švedske in Finske v Severnoatlantsko zavezništvo (NATO), s čimer naj bi okrepili vojaško zavezništvo po ruski invaziji na Ukrajino, poroča Bloomberg.
Glasovanje je bilo skoraj soglasno – 95 proti ena –, tako da so močno presegli potrebno dvotretjinsko večino. Če bo pristop dobil odobritev vseh sedanjih članic zavezništva, se bo Finska pridružila Estoniji, Latviji, Litvi in Poljski kot državam Nata, ki delijo kopensko mejo z Rusijo.
Ameriški senat je o sprejetju Švedske in Finske odločal več kot pet mesecev po odločitvi ruskega predsednika Vladimirja Putina o invaziji na sosednjo Ukrajino. Zveza Nato je v odgovor ponudila večjo zaščito izpostavljenim baltskim državam vzdolž vzhodne meje zavezništva.
Preberi še
Rekordni obrambni izdatki svetovnih velesil
Države povečujejo proračune za obrambne namene. Nemčija ustanovila poseben sklad za obrambo, vreden sto milijard evrov.
30.07.2022
"Putin krepi zavezništvo Nato," je dejal senator Chuck Schumer. Glasovanje je zaznamovalo redek trenutek obojestrankarskega sodelovanja med voditelji v senatu. Senat je nazadnje glasoval za širitev Nata leta 2020, ko se je partnerstvu pridružila Severna Makedonija.
Ko se bosta državi tudi uradno pridružili Natu, bo peti člen ustanovne pogodbe organizacije narekoval, da bi ruski napad na katero koli državo zveze obravnavali kot napad na vse države članice.
Finska medtem že dosega Natov cilj, da dva odstotka BDP nameni za vojsko, Švedska pa povečuje naložbe za posodobitev svoje vojske. Obe državi sta tudi že sodelovali v Natovih vojaških vajah, razvili profesionalne bojne sile, vlagali v vrhunske interoperabilne tehnologije in zgradili robustne vojaške industrijske baze.
Predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi je pohvalila glasovanje in dejala, da bosta Finska in Švedska "še naprej zagotavljali ključno podporo misiji Zahoda in vseh svobodoljubnih držav, da se zoperstavijo Putinovi agresiji, okrepijo varnost in stabilnost v regiji ter ohranijo demokracijo v svetu".
Turčija je ena od sedmih članic, ki še niso ratificirale pogodbe. Voditelj države Recep Tayyip Erdoğan naj bi se s Putinom pogovarjal v petek.
Turški zunanji minister Mevlüt Çavuşoğlu je dejal, da bo država vložila veto na članstvo obeh nordijskih držav, če ne bosta izpolnili svojih obljub glede boja proti terorizmu in izročitve osumljencev v skladu z memorandumom o soglasju, doseženim na julijskem vrhu Nata v Madridu. Erdoğan je kritiziral države, ki po njegovem mnenju skrivajo kurdske skupine, ki so v Turčiji obravnavane kot teroristične.
