Von der Leyen: Železna lady po mandat v 'sovražni' parlament

FDR, JFK, CR7 ali MJ. Slavna imena so tako velika ali razvpita, da so prepoznavna zgolj po kraticah oziroma inicialkah. Za nekdanjega predsednika ZDA Georgea W. Busha, torej Busha mlajšega, je dovolj samo – W.

Ursula von der Leyen je po bruseljskih kuloarjih znana kot VDL. Še bolj kot 'stroj'. "Je neizprosna, osredotočena in izjemno učinkovita," kakor je predsednico Evropske komisije za britanski Guardian opisal neimenovani bruseljski birokrat.

De facto voditeljico Evrope, 65-letno von der Leyen, danes v evropskem parlamentu v novem sestavu čaka doslej najtežji preskus njene dolge in vplivne politične kariere. Za ponovno izvolitev in drugi petletni mandat bo morala neizprosna asketinja, ki si je prostore brez oken v 13. nadstropju palače Berlaymont preuredila v 25 kvadratnih metrov stanovanje in pisarno, pokazati vrhunske politične instinkte in prepričevalne veščine. Zavoljo premešanih političnih kart po junijskih parlamentarnih volitvah pa tudi nemalo občutka za sklepanje kompromisov.

Nečesa, kar sicer prekaljena političarka, ki se je kalila kot obrambna ministrica v vladi nemške kanclerke Angele Merkel, ne poseduje v tolikšnem izobilju kot na drugi strani neumorno delovno etiko in arbitrarno odločanje.

Predsednica, ki ljubi vladanje ‒ in sovraži parlament

Toda zakonitost evropskega političnega sistema je pač takšna, da je pot v Berlaymont tlakovana prek zgradbe Louise Weiss; kompleksa, v katerem deluje 720-članski evropski parlament.  

Zadrta atlanticistka, ki jo pri upravljanju 450-milijonskega enotnega trga namesto ekonomske znanosti vodijo načela državne varnosti in geopolitičnega premisleka, se danes vanj odpravlja po vsaj 361 glasov podpore. Čeprav Evropska ljudska stranka (EPP) tudi po volitvah, ki so na stari celini povzdignile populistične skrajnosti, s 188 poslanskimi sedeži še naprej ostaja nesporna politična velesila, je današnja izvolitev daleč od formalnosti.

"Sovraži evropski parlament. Tam ne bo preživela niti minute več, kot je nujno treba," je o tem, kašna napetost vlada med evropsko voditeljico in parlamentom, ki potrjuje predsedniške kandidate, za Politico ocenila nizozemska poslanka Sophie in 't Veld.

Čeprav volitve niso bistveno oslabile treh največjih skupin EPP, socialisti S&D ter liberalci Renew, ki sestavljajo centristično koalicijo (skupno 403 poslancev), pa je veliko vprašanje, ali bodo te složno potrdile novi mandat VDL.

Od slovenskih poslancev ji je podporo napovedal le Matej Tonin, odrekli so jo Matjaž Nemec, Vladimir Prebilič in Zala Tomašič. Preostali pa za zdaj še niso razkrili, kako bodo glasovali, navaja Slovenska tiskovna agencija (STA). Pomisleki se po poročanju tujih medijev pojavljajo tudi v drugih strankah oziroma političnih skupinah.

Politico navaja, da bi ji lahko na današnjem tajnem glasovanju podporo odreklo kar 15 odstotkov poslancev koalicijskih skupin.

'Drugega mandata si ne zasluži'

Pogosto samovoljno, netransparentno, centralistično in transakcijo vladanje VDL, ki je denimo v najožjem krogu in mimo parlamenta uvedla preiskavo ter povišane carine proti kitajskim proizvajalcem električnih vozil, namreč buri duhove v evropskih prestolnicah. S tem pa tudi krha podporo med strankami, ki so bile v evropskem parlamentu doslej njene trdne zaveznice.

"Resnično menim, da glede na njeno netransparentost ne bi smela dobiti drugega mandata," je bila na račun njenega samovoljnega vodenja komisije kritična in 't Veld, sicer poslanka Renewa.

Kamen spotike so še sporne nabave proticovidnega cepiva, pri čemer je Evropsko sodišče včeraj ugodilo zahtevi za vpogled pogodb, ki jih je s proizvajalci leta 2021 v imenu držav članic sklenila Evropska komisija. Pa očitki o korupciji še iz časa ministrovanja v vladi kanclerke Merkel ter stopnjevanje varnostnih in obrambnih zmogljivosti Unije, ki se v luči ruske agresije na Ukrajino in pod taktirko VDL spreminja v militarizirano utrdbo.

Prijatelj Biden, cesar Xi in trgovec Macron

Njene geopolitične tendence, ki razdvajajo in skrbijo članice Unije, pa se ne nazadnje odražajo tudi na področju vse bolj enoznačnih odnosov s svetovnimi velesilami. V dobrem ali slabem, geopolitika je njen zaščitni znak in mandatni podpis. "Evropi je dala glas in obraz," je za FT o zapuščini prvega mandata dejal Philippe Lamberts, eden od vodij Zelenih v parlamentu.

Nevralgična točka je bržčas ruski režim Vladimirja Putina, ki že poltretje leto poskuša zavzeti Ukrajino. "Srednjeročno in dolgoročno geopolitično Ukrajina spada v EU," meni predsednica. Če na eni strani transatlantska vez med ZDA in EU, ki se manifestira v okrepljenem zavezništvu Nato, še nikoli ni bila tako močna, pa je na drugi strani zelo nazorno navzkrižje s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom; prek skupine Brics tudi de facto voditelja globalnega juga.  

Kitajski cesar po načelu deli in vladaj resda vseskozi poskuša omejiti vlogo ter oslabiti vpliv komisije, pri čemer gre vsaj toliko za trgovinska neravnovesja, spoštovanje pravil prostega trga in geopolitiko kot za pomanjkanje medosebne kemije.

Med lanskoletnim obiskom Pekinga je Xi predsednico komisije potisnil v očitno vlogo obstranca. Medtem ko je najdonosnejše trgovinske sporazume in politične dogovore sklepal s Francijo, njenega predsednika Emmanuela Macrona pa gostil v čudovitih vrtovih province Guangdong, se je VDL 'zatekla' na sedež Delegacije EU v Pekingu.

Ko je obiskal Evropo, se je Xi pomudil v Parizu, Budimpešti in Beogradu, Bruselj pa zaobšel. VDL je na nazorno simboliko kitajske diplomacije odvrnila, da "Evropa ne bo oklevala pri sprejemanju težkih odločitev, ki so potrebne za zaščito njenega gospodarstva in varnosti". In z julijem uvedla drakonske carine na kitajska e-vozila.

Udarec kitajskim avtomobilistom, ki je razburil Berlin, je po drugi strani razveselil Pariz. Glavni podpornik uvedbe povišanih carin je namreč predsednik Macron, ki meni, da te ščitijo interes domače avtomobilske industrije. V zameno za kitajski udarec bo namreč predsednica danes poskušala iztržiti 77 poslanskih glasov skupine Renew, ki jo povečini sestavljajo Macronovi liberalci.   

In ravno tovrstne kravje kupčije je treba razumeti kot osnovno orodje vodenja komisije, po katerih pogosto poseže VDL in ki nažira doslej neomajno podporo njenih političnih zaveznikov.

Ji bo krono poveznila osmoljenka Meloni?

Ob neenotnem glasovanju znotraj koalicijskega bloka utegne imeti velik vpliv skrajna desnica. Čeprav je ta na zadnjih evropskih volitvah osvojila skoraj četrtino vseh poslanskih sedežev, se von der Leyen za zdaj ni odločila za paktiranje s populisti.

Bloomberg Mercury

 

Odpor je obojestranski. Poveden je bil namreč kisel izraz italijanske premierke Giorgie Meloni, medtem ko so na nedavnem vrhu evropskih voditeljev Macron, socialisti nemškega kanclerja Olafa Scholza in španskega premierja Pedra Sáncheza za zaprtimi vrati odločali o tem, ali VDL predlagati za vnovičen mandat na čelu komisije.

Besna Meloni je takrat resda ostala pred vrati, a utegne v današnjem potrjevanju kandidature nazadnje imeti glavno besedo. Skupina Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), v katerih glavno vlogo igrata stranka Bratje Italije ter poljska Zakon in pravičnost, ima v novem sklicu 78 poslancev in je razdeljena glede tega, ali naj podpre drugi mandat predsednice.

Vprašanje dneva je torej, ali bo VDL za zagotavljanje podpore svojo neizprosnost, ki je dala pečat prvemu mandatu, zmogla taktično zavreči za sklepanje kompromisov, s čimer bi si s podporo ne-prijateljice (frenemy) Meloni zagotovila novo evropsko krono.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar