Obisk predsednice ameriškega predstavniškega doma Nancy Pelosi na Tajvanu je že nekaj dni najbolj vroča geopolitična tema. Po včerajšnjem večernem pristanku njenega letala na Tajvanu in srečanju s predsednico Tsai Ing-wen so bile kitajske oblasti prisiljene v odgovor. Javnost je na krilih agresivnih zapisov na kitajski različici Twitterja Weibo pričakovala odločno ukrepanje; govorilo se je celo o tem, da bi z vojaškimi letali Pelosi preprečili pristanek na Tajvanu. Končni ukrepi pa so zaostali za pričakovanji javnosti.
Kitajska se je znašla v zelo zahtevni diplomatski situaciji. Besede Pelosi, da bodo ZDA neomajno podpirale neodvisni in demokratični Tajvan, ki ga Kitajska razume kot svoje ozemlje, so bile resna provokacija, a hkrati si Kitajska ne more privoščiti hujšega poslabšanja odnosov z ZDA, in sicer predvsem zaradi stanja domače ekonomije, ki je vse prej kot rožnato. Zato si kitajsko vodstvo oboroženega konflikta v tem trenutku ne more privoščiti.
Kitajska javnost je razočarana in razburjena zaradi obiska Pelosi, kar je za predsednika Xija Jinpinga težava v luči prihajajočega 20. partijskega kongresa, na katerem se bo boril za tretji predsedniški mandat. Kongres kitajske komunistične partije je na sporedu vsakih pet let; vse razen tretjega mandata Xija bi bilo veliko presenečenje. "Za Xija Jinpinga je to kritično obdobje, ko se bori za javnomnenjsko podporo pred 20. kongresom partije. V tem trenutku si res ne more privoščiti, da bi bil videti šibak, zato je v mednarodnem prostoru toliko strahu pred tem, kakšna bi bila lahko reakcija Kitajske," je za Bloomberg povedala Jude Blanchett s Centra za strateške in mednarodne študije.
Preberi še
Nancy Pelosi pristala na Tajvanu kljub kitajskim svarilom
Kitajska v odgovor napovedala pomorske vojaške vaje med 4. in 7 avgustom.
02.08.2022
Tajvan je le kamenček v mozaiku globalne tekme med Kitajsko in ZDA
Kitajska in ZDA v Aziji, na Pacifiku in v Afriki tekmujeta za politično in gospodarsko prevlado. ZDA vidijo priložnost, da v Aziji omilijo kitajski vpliv.
02.08.2022
Zaradi kitajskih vojaških vaj okrog Tajvana nove zamude v logistiki
Ladjarske družbe ocenjujejo, da bi vojaške vaje lahko povzročile težave na eni najbolj obremenjenih vodnih poti na svetu.
03.08.2022
Kako se je torej Kitajska odzvala doslej in kaj še lahko naredi, ne da bi tvegala oboroženi spopad?
Vojaške vaje v vodah okrog Tajvana
Takoj po pristanku Pelosi je uradni Peking napovedal vojaške vaje, ki bodo v šestih conah potekale od četrtka do sobote. Z njimi bodo obkrožili Tajvan. Vaje bodo potekale z izstreljevanjem raket, s čimer bodo poskrbeli za motnje v letalskem in ladijskem prometu v Tajvanski ožini, ki je ena najbolj prometnih trgovskih poti na svetu. Tri od napovedanih con neposredno posegajo v tajvanske teritiorialne vode, na najbližji točki se bodo kitajske vojaške ladje tajvanski obali približale na manj kot 15 kilometrov, s čimer bodo to najbolj resne vojaške vaje po tretji krizi v Tajvanski ožini v letih 1995 in 1996.
Kitajska je v torek zvečer prek jugozahodnega dela tajvanskega zračnega prostora že poslala 21 vojaških letal, a to je skoraj vsakodnevna praksa. Največ letal je Kitajska v tajvanski prostor poslala 4. oktobra lani, kar 56 v enem dnevu, ko so ZDA v bližini opravljale vojaške vaje. Časopis komunistične partije Global Times napoveduje, da bi lahko kitajska vojska še zaostrila svoj odziv, tudi z napadom na nekatere tajvanske vojaške cilje, čeprav analitiki ocenjujejo, da obstaja zelo majhna verjetnost za tak napad.
Ekonomski embargo
Nekaj ur pred pristankom Pelosi je Kitajska prepovedala uvoz izdelkov več kot stotih tajvanskih dobaviteljev; prav tako so v sredo zjutraj na seznam prepovedi dodali še nekatere ribje izdelke in sveže sadje s Tajvana. Poleg tega so blokirali izvoz kitajskega peska na Tajvan.
Kitajskim organizacijam in posameznikom so prepovedali trgovati z nekaterimi tajvanskimi podjetji, kot sta Speedtech Energy in Hyweb Technology, seznam pa naj bi v prihajajočih dneh še razširili. Kitajska je največji trgovski partner Tajvana. Lani je blagovna menjava znašala skoraj 330 milijard dolarjev, kar Kitajcem prinaša pomembno strateško prednost, saj je tajvansko gospodarstvo odvisno od njih. Po drugi strani si širšega embarga ne morejo privoščiti, saj Tajvan nujno potrebujejo zaradi uvoza polprevodnikov in mikročipov.
Obsodba separatistov in diplomatski protest
Kitajska je kot enega od odzivov navedla tudi kriminalizacijo t. i. tajvanskih separatistov, ki jim zdaj grozijo kriminalne obtožbe in zaporne kazni na Kitajskem. Kakšne kazni bodo uvedli in proti komu, zaenkrat tudi kitajski mediji še ne poročajo.
Kitajci so sicer nadaljevali z diplomatskim protestom. Ameriškega ambasadorja Nicholasa Burnsa je namestnik zunanjega ministra Xie Feng poklical na zagovor in mu zagrozil, da bodo morale "Združene države Amerike plačati za svoje napake". Ni še jasno, kaj se bo zgodilo z ambasadorjem Kitajske v ZDA Qinom Gangom; zaenkrat ga še niso odpoklicali.
Gang se bo moral v vsakem primeru zaradi kongresa komunistične partije kmalu vrniti na Kitajsko. Mednarodni opazovalci pričakujejo, da se po tem ne bo več vrnil v ZDA. Podobno je Kitajska storila tudi med zadnjo tajvansko krizo, ko je odpoklicala takratnega veleposlanika Lija Daoyuja.
Kitajska je nadaljevala s kibernetskimi napadi na Tajvan, ki so bili po tajvanskih poročilih dvestokrat hujši kot sicer; nekaj časa je bila onemogočena tudi spletna stran tajvanskega zunanjega ministrstva. Takšnih prekinitev so tajvanske oblasti sicer vajene.
"Javno razočaranje je velik udarec za Xijevo avtoriteto na Kitajskem. Seveda je logično, da obstajajo razlike med javnim mnenjem in ukrepi oblasti glede tajvanskega vprašanja, vseeno pa je javnost užaljena in ponižana. Ljudje imajo le en cilj in zato so zelo, zelo razočarani," vzdušje na Kitajskem opisuje nekdanji odgovorni urednik časopisa Global Times Deng Yuwen.
Skrajni ukrep: Zasedba enega od tajvanskih otokov
Če se bo kitajska vlada res odločila, da bo stopnjevala svoj odziv, bi lahko zasedla enega od manjših otokov ob Tajvanu, ki sodijo pod tajvansko jurisdikcijo, a zaenkrat ni nobenih indicev, da bi se kitajska vojska pripravljala na tako drastične manevre. Vseeno pa to ne bi bilo prvič, da bi Kitajska napadla enega od tajvanskih otokov.
Med hladno vojno so bombardirali tajvansko otočje Kinmen, ki leži blizu kitajske jugovzhodne obale, leta 2012 pa so zasedli koralni greben Scarborough, ki ga imajo za svojega Filipini. Poseganje v teritorialno ozemlje drugih držav torej za Kitajsko ne bi bilo nekaj novega, bi pa pomenilo hudo zaostrovanje odnosov z ZDA.
V tem trenutku se zdi najbolj verjetno, da bo ostalo pri kombinaciji vojaških vaj v tajvanskih teritorialnih vodah in ekonomskih sankcij, kar pa apetitov kitajskega prebivalstva ne bo potešilo.