Xi v EU: Zakaj ga gostijo Macron, Vučiċ in Orban, Golob pa ne?

Kot smo poročali včeraj, se je Xi Jinping še pred obiskom Srbije, kjer je sklenil več deset meddržavnih sporazumov in napovedal nekaj ključnih gospodarskih projektov, odel v svarečo škrlatico. V uvodniku za časnik Politika je namreč najmočnejši voditelj Ljudske republike v zadnjega pol stoletja zapisal, da je "prijateljstvo med Kitajsko in Srbijo [je] premočeno s skupno krvjo obeh narodov" ter da Kitajska ne bo pozabila Natovega bombardiranja njenega veleposlaništva pred natanko četrt stoletja.

In prav temu – sodeč po seznamu obiskanih držav – je namenjena Xijeva evropska turneja. "Nemogoče je ločiti ali gre za (geo)politično ali gospodarsko motiviran obisk," pravi nekdanja poročevalka časopisa Delo iz Pekinga Zorana Baković, saj gre "za preplet enega in drugega".

Ironično je, da "Kitajska za uresničitev svojih ambicioznih načrtov rasti vsaj toliko potrebuje evropski trg, kot Bruselj za svoj zeleni prehod in preživetje industrije potrebuje kitajske potrošnike in proizvajalce," pronicljivo analizira poznavalka. "Od tod vsa trenja med EU in Kitajsko," še strne.

 

Macronu roko, Von der Leyen rokavico

Toda še preden se je kitajski predsednik odpravil na Balkan in naprej na Madžarsko, se je visoko v Pirenejih odel v barvo starodavnih kitajskih cesarjev – rumeno. Macron je namreč novemu kitajskemu cesarju v megli in mrazu vasice, kjer je preživljal otroštvo, v dar predal rumeno majico zmagovalca lanskoletne dirke Tour de France Jonasa Vingegaarda.

V francoski prestolnici se je novi kitajski cesar na tristranskem srečanju sestal še s predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen, ki s protisubvencijskimi preiskavami, aretacijami kitajskih vohunov v EU in opozorili o neprimernosti sino-ruskega zavezništva izrisuje vse večjo vrzel v odnosu stare celine do Kitajske.

Evropska de facto voditeljica je bila tako po lanskoletnem fiasku v Pekingu, ki ga je prav tako obiskala z Macronom, že drugič v letu potisnjena v vlogo opazovalke oblikovanja novega svetovnega reda po meri Pekinga. V kitajskih očeh v imenu EU pač ne govori Bruselj, ki ga Xi pomenljivo niti ni vključil v svojo turnejo, marveč Pariz.

Kam meri in koga na stari celini kot partnerja ceni Kitajska, kaže 37 trgovinskih in medvladnih sporazumov, ki sta jih sklenila Xi in Macron. Ti zajemajo vse od upravljanja umetne inteligence in proizvodnje baterij do dostopa francoskih prašičerejcev do kitajskega trga.

Izstopajo sporazumi o vzpostavitvi strateškega partnerstva pri proizvodnji baterij med družbama Xiamen Tungsten New Energy in Orano pa povezovanje podjetij Fives in Envision pri sestavljanju baterijskih celic v Franciji ter memorandum o sodelovanju na področju jedrske energije in partnerska proizvodnja vodika.

"Svet ne more absorbirati presežne proizvodnje kitajskega visokotehnološkega blaga," je s posledicami novega kitajskega razvojnega modela, ki je po besedah Baković "poceni superge in majice zamenjala za e-avtomobile, solarne panele, baterije in jedrske reaktorje", Xija ošvrknila von der Leyen.

Baković: Kitajsko bi prizadele kvečjemu 50-odstotne carine

Čeprav Bruselj skrbi orjaški 291 milijard evrov vredni trgovinski primanjkljaj s Kitajsko, pa Baković pravi, da je evropski trg po drugi strani zelo pomemben za doseganje kitajskih ciljev več kot petodstotne gospodarske rasti. "Kitajska je v zadnjih letih razvila številne tuje trge, toda ZDA in EU sta še naprej zdaleč najpomembnejša," pravi.   

"EU skrbi naraščanje uvoza poceni e-vozil, vendar so v Bruslju izračunali, da bi morali za zaščito evropske avtoindustrije uvesti do 50-odstotne carine, da bi lahko vplivali na cenovno in tehnološko prednost kitajskih znamk," soodvisnost pojasnjuje Baković.

To pa bi zagotovo razvnelo tlečo trgovinsko vojno, katere izbruh se že nakazuje s protisubvencijsko preiskavo kitajskih avtomobilskih znamk in povračilne preiskave francoskih proizvajalcev žganja.   

Slovenija: Bruseljski diktat, podjetniki dejavnejši

Opazovalci so hitro raztolmačili nikoli naključno simboliko kitajske diplomacije, saj na seznamu Xijeve turneje ni ne Bruslja ne Berlina, kar kvečjemu pomeni, da razen Pariza, Beograda in Budimpešte preostale prestolnice oziroma države nimajo večjega pomena oziroma imajo slednje veliko večjega.

Podobno kot s Francijo Kitajska tudi z Budimpešto poskuša spodnesti enotnost EU. "Madžarska predstavlja tisto drugo EU, ki jo Kitajska na tiho podpira, saj nasprotuje Bruslju pri nekaterih ključnih vprašanjih, med drugim pri trgovini s Kitajsko in v odnosu z Rusijo," tretjo postajo na Xijevi evropski turneji pojasnjuje Baković.

Zakaj med njimi ni Ljubljane? Slovenija pač v nobenih zunanjepolitičnih ali gospodarskih pogledih na Kitajsko občutno ne odstopa od Bruslja. Ta je pod taktirko von der Leyen izrazito atlanticističen, usklajen s protekcionistično retoriko 'zmanjšanja tveganj' in 'odklapljanja' in zato vsebinsko prazen.

Poznavalci slovenske zunanje politike kritično ocenjujejo, da Ljubljana že več let nima jasno definiranega odnosa oziroma strategije, kako pristopiti h kreiranju specifičnih stikov z azijsko silo. Podobno kot Bruselj jih mami in obenem straši veliki kitajski trg in silovit tehnološki in produkcijski razvoj kitajskih industrijskih paradnih konjev.

"Slovenija je zavezana upoštevati in slediti usmeritvam, zlasti tistim, začrtanim v septembrski strateški razpravi Evropskega sveta o odnosih EU s Kitajsko," so nam vsled slovenske zunanjepolitične strategije do Ljudske republike pojasnili na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve.

Praznino Mladike sicer uspešno zapolnjujejo podjetniki, saj kot je za Bloomberg Adria dejal direktor Hidrie Holdinga Iztok Seljak, imajo na "ultimativnem" kitajskem trgu skoraj vsi slovenski dobavitelji avtoindustrije svoje zmogljivosti.

V še neobjavljenem pogovoru je ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić poudarila tudi uspešno uveljavljanje slovenskih vinarjev na tam daljnovzhodnem trgu. O preusmerjanju z nemškega na kitajski trg je pred časom za naš medij spregovoril tudi direktor Boxmark Leather Marjan Trobiš.

"Prepričana sem in vem, da tako slovenski podjetniki kot tudi evropska in celo ameriška podjetja iskreno upajo, da ne bo prišlo do uresničitve zloglasnega odklapljanja od Kitajske," pravi Baković. Razlog? Točno vedo, da je alternativni izvoz istega produkta iz drugih držav vsaj 30 odstotkov dražji, sklene novinarska kolegica.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar