Pokojninska reforma je obtičala, velikih sprememb ni pričakovati

Medtem ko so upokojenci konec januarja dobili za 8,2 odstotka višje pokojnine, je napovedana pokojninska reforma še daleč od uveljavitve.

Upokojenci in prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja so 30. januarja na račun dobili za 8,2 odstotka višje zneske. Za 8,2 odstotka se je povišala tudi zagotovljena pokojnina za polno dobo iz 687,75 evra v 2023 na 744,15 evra v letošnjem letu. "Gre za najvišjo posamezno uskladitev pokojnin od junija 1992, letno pa po letu 2001," so sporočili iz ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Reforma mora veljati v začetku 2025

Ministrstvo sicer že dlje časa pripravlja pokojninsko reformo, za njen sprejem pa je vse manj časa. Nov sistem bi moral veljati že z začetkom leta 2025, saj je bil to pogoj za prejem denarja iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost po pandemiji covida.

"Predlogi sprememb pokojninskega in invalidskega zavarovanja se usklajujejo na ravni vlade in koalicije. Pričakujemo, da bo v februarju vlada obravnavala in potrdila izhodišča. Takoj po tem se začne usklajevanje s socialnimi partnerji," so odgovorili iz ministrstva za delo.

Pogajanja ne bodo lahka

"Ne pričakujemo, da bo možnost prejeti kakršnokoli obsežnejšo reformo, saj je časa premalo," je povedal Žiga Vižintin iz Pokojninske družbe A. Pogajanja s sindikati in delodajalci bodo namreč po njegovem zahtevna in kakšnih večjih popuščanj ne na eni ne na drugi stani ni pričakovati.

Delodajalci se tradicionalno ne strinjajo z dvigom prispevnih stopenj, sindikati pa ne z dvigom starosti za upokojitev. "Ne verjamem, da si bo vlada privoščila odprtje nove fronte, pri vseh, ki jih že ima odprte," je povedal Vižintin. Sprememb na področju drugega pokojninskega stebra, kjer deluje Pokojninska družba A, pa v tem vladnem mandatu sploh ne pričakujejo.

Delodajalci za zdaj ne sodelujejo v pogovorih

Od predstavitve izhodišč pokojninske reforme sredi lanskega leta ni bilo formalnih aktivnosti v zvezi s pokojninsko reformo, v katero bi bili vključeni delodajalci, je odgovoril Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije.

Med predlaganimi ukrepi pokojninske reforme so:

- dvig upokojitvene starosti iz 60 na 62 let pri 40 letih delovne dobe ter iz 65 na 67 let za tiste brez 40 let delovne dobe.

- dvig odmernega odstotka za 40 let delovne dobe s 63,5 odstotka na 68 odstotkov (v primeru dviga upokojitvene starosti).

- zvišanje zavarovalnih osnov za samostojne podjetnike s 75 odstotkov na 86 odstotkov.

- izločitev dodatnega pokojninskega zavarovanja iz zakona, ki ureja obvezno zavarovanje, v posebni zakon.

- dvig najnižje pokojninske osnove na 81 oziroma 83 odstotkov povprečne neto plače.

- dvig vdovskih pokojnin s 70 na 80 odstotkov v letu 2025.

- sprememba formule za uskladitev pokojnin z rastjo življenjskih stroškov.

Dvig prispevne stopnje za delodajalce nesprejemljiv

Predlog reforme predvideva tudi izenačitev odstotka, ki ga za prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačujeta delodajalec in zaposleni. Zdaj delavec plačuje 15,5 odstotka, delodajalec pa 8,85 odstotka. Po predlogu bi vsaka stran plačala 12,175 ali po drugi različici 13 odstotkov, kar pomeni, da bi se prispevki za zaposlenega znižali, za delodajalce pa zvišali. Ta rešitev za delodajalce ni sprejemljiva, so sporočili iz GZS.

 

 

Na ministrstvu za delo so ob zadnjem dvigu pokojnin napovedali, da se bo povprečna starostna pokojnina leta 2024 povišala na 1.115 evrov. Gre za povprečno starostno pokojnino s 40 ali več delovne dobe. Povprečna starostna neto pokojnina vseh upokojencev je sicer v lanskem letu po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje znašala 823 evrov neto.

Slaba polovica statistično pod pragom revščine 

Podatki ZPIZ kažejo tudi, da največ upokojencev prejema med 700 in 800 evrov pokojnine. Teh oseb je bilo konec 2023 124.891 ali 30,8 odstotka vseh upokojencev. Prag tveganja revščine je v 2022 znašal 827 evrov prihodka na osebo na mesec. Lani je 800 evrov ali manj prejemalo kar 46,8 odstotka upokojencev, tisoč evrov ali manj pokojnine pa je lani prejemalo kar 68,2 odstotka upokojencev.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar