Razkritje: Evropska strategija za krepitev obrambne industrije in zmogljivosti

"Splošno spoznanje danes je, da je ogrožena varnost vseh nas," je na včerajšnjem srečanju 20 evropskih voditeljev v Elizejski palači posvaril francoski predsednik Emmanuel Macron. Na srečanju na temo varnosti in kolektivne obrambe, ki se ga je med drugim udeležil tudi premier Robert Golob, je francoski voditelj dejal, da Rusija poleg vojne v Ukrajini kaže vse več znakov naraščajoče agresije.

Evropski (in slovenski) vojaki v Ukrajini?

Zato je treba okrepiti evropsko dobavo streliva in preostalega orožja oblegani državi, ob tem pa Macron ni niti izključil pošiljanja kopenskih sil v Ukrajino. "Putinu želimo poslati jasno sporočilo, da v Ukrajini ne bo zmagal," je povedal zbranim kolegom. Čeprav konsenza glede pošiljanja vojakov v Ukrajino med evropskimi voditelji po poročanju tujih medijev ni bilo, pa je vseeno povedno dejstvo, da je do te razprave sploh prišlo. To se je namreč zgodilo prvič doslej. Slovensko obrambno ministrstvo je v zvezi s tem sporočilo, da ni razprave o napotitvi Slovenske vojske na fronto, danes navaja RTV Slovenija.

Čeprav do konsenza ni prišlo, je Macron poudaril, da ne gre izključevati ničesar. "Naredili bomo, kar bo potrebno, da Rusija ne bo mogla zmagati v tej vojni," je izpostavil. O morebitni napotitvi sil bi se sicer po njegovih besedah odločala vsaka država posebej, navajajo svetovni mediji.

Evropska unija si pri odbijanju agresije ruskega voditelja Vladimirja Putina že od začetka spopadov prizadeva nadoknaditi zamujena leta na področju obrambe, saj so bili izdatki evropskih držav in članic Nata pred krizo povečini na nizkih ravneh. Tako smo že poročali, da je Evropska komisija pred nedavnim napovedala oblikovanje nove funkcije komisarja za obrambo.

Premier 🇸🇮 dr. Robert Golob se danes v Parizu na povabilo francoskega predsednika @EmmanuelMacron udeležuje srečanja voditeljev držav članic EU in visokih predstavnikov ZDA, Kanade, Velike Britanije ter Norveške. pic.twitter.com/SFVj6SJLSv — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) February 26, 2024

Bloomberg

 

Ob tej napovedi pa predvidela še predstavitev skupne strategije na področju evropske obrambne industrije, ki je bila po oceni predstojnice katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Jelene Juvan doslej "zgolj ideja, daleč od realnosti". Predstavitev naj bi po besedah predsednice komisije Ursule von der Leyen Bruselj izpeljal v "naslednjih tednih".

Toda Bloomberg se je medtem dokopal do njenega osnutka, v katerem je zapisano, da si bo EU prizadevala, da bo do leta 2035 kar polovico svojih nakupov orožja opravila znotraj Unije. Tako naj bi Bruselj le obrnil aktualni trend, po katerem evropske države večino vojaške opreme kupujejo v tretjih državah.

Za obrambo tudi sredstva EIB

To je po navedbah Bloomberga cilj evropske obrambne industrijske strategije, v kateri so med drugim opisane tudi skupne naložbe, ukrepi za zagotavljanje kritičnih zalog in spremembe posojilne politike Evropske investicijske banke (EIB).

 

"Geopolitični dogodki kažejo, da mora Evropa nujno prevzeti večjo odgovornost za lastno varnost in se pripraviti na učinkovito spopadanje s celotnim naborom groženj, s katerimi se sooča," je zapisano v pridobljenem osnutku, ki pa se lahko do javne razgrnitev še spremeni. "EU je in mora še naprej postati močnejši akter na področju varnosti in obrambe ter s tem večji ponudnik varnosti ne le za svoje državljane, temveč tudi v korist mednarodnega miru in varnosti."

 

Krepitev notranjega trga in proizvodnje

V osnutku dokumenta so med drugim omenjene tudi z obsežne hibridne grožnje, vključno s kibernetskimi napadi, sabotažami in vdori v kritično infrastrukturo. V skladu s strategijo bo morala EU razviti sposobnost množične proizvodnje obrambne opreme, kot so strelivo in brezpilotna letala. Strategija pa poudarja še zaščito dostopa do pomorskega, zračnega, kibernetskega in vesoljskega področja.

Za dosego nanizanih ciljev pa bodo potrebne skupne naložbe in skupna javna naročila, ne pa nakup opreme, ki je na voljo v tretjih državah, če želi EU preiti iz stanja odzivanja na izredne razmere v stanje pripravljenosti, še navaja osnutek Evropske komisije.

Ta predlaga ustanovitev novega organa za usklajevanje naložb z imenom Odbor za pripravljenost obrambne industrije (Defense Industrial Readiness Board), s čimer bi poglobili sodelovanje med državami članicami in komisijo. Odbor bi spremljal tudi proizvodnjo kritičnih kosov opreme in spremljajoče dobavne verige.

Za poenostavitev in pospešitev birokratskih postopkov dokument predvideva tudi nov pravni instrument, imenovan Evropski program za oborožitev (European Armament Program).

Njegova naloga naj bi bila poenostavitev postopkov javnih naročil in možnosti financiranja, vključno z davčnimi olajšavami in možnostjo, da države članice donacije EU uporabijo kot jamstvo za izdajo obveznic. O tem je pred nedavnim govorila tudi estonska premierka Kaja Kallas.

Kremelj: Vojna z Nato neizogibna

Kremelj je v zvezi z ugibanji o pošiljanju vojakov evropskih držav na ukrajinsko bojišče dejal, da bi bil konflikt med Rusijo in Natom v tem primeru neizogiben. "V tem primeru to ne bi bilo verjetno, ampak neizogibno. Tako ocenjujemo," je danes novinarjem povedal Dmitrij Peskov, tiskovni predstavnik predsednika Vladimirja Putina. Peskov je dejal, da bi se morale države Nata "vprašati, ali je to v njihovem interesu in interesu njihovih državljanov".

Novica je bila dopolnjena z odzivom Kremlja.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar