Plačujemo za zdravstvo, a do storitev ne pridemo. Kaj zdaj?

Povprečni zaposleni na leto plača več kot tri tisoč evrov za zdravstveno zavarovanje, a do storitev vse težje pride. Stavka zdravnikov je dostopnost za paciente le še poslabšala.

"Pacientove pravice so vsekakor okrnjene, če se jim prestavljajo termini obravnav, pregledov in operacij. Vprašanje je, kdaj bodo pacienti dobili nove termine za posege. Poznam primere, ko so jim odpovedali termin, zdaj pa čakajo na novega in ne vedo, kdaj ga bodo dobili," je povedala zastopnica pacientovih pravic v Mariboru Adela Postružnik.

Posledice se bodo v vsem obsegu šele pokazale

Pacienti imajo pravico do dostopa do "primerne, kakovostne in varne obravnave" tudi med stavko, je povedala Adela Postružnik. Po njenem mnenju se bodo težave zaradi stavke v vsem obsegu šele pokazale v prihodnjih mesecih zaradi prestavljanja terminov na poznejši čas. Že pred stavko pacienti za operativne posege ali specialistične preglede včasih niso dobili niti okvirnih terminov, je opozorila varuhinja.

Ustavni pravnik Matej Avbelj je povedal, da je v skladu s 77. členom ustave pravica do stavke zagotovljena kot človekova pravica, njeno uresničevanje pa se lahko določi in celo omeji z zakonom. "Vsako izvrševanje človekove pravice posameznika ali skupine na neki način, ker smo ljudje v medsebojnih odnosih soodvisni drug od drugega, pomeni poseg v človekove pravice drugega posameznika ali skupine. Toda vsak poseg v katero koli človekovo pravico še ne pomeni tudi kršitve te pravice," je na vprašanje Bloomberg Adria odgovoril profesor Matej Avbelj.

Ključno vlogo igra oblast, torej vlada

"Tudi uresničevanje pravice zdravnikov do stavke seveda pomeni poseg v pravice pacientov, vendar dokler ta poseg ostaja v mejah ustave in zakona – tako kot v aktualnem slovenskem primeru – ne gre za kršitev pravic pacientov," meni Matej Avbelj.

Po njegovem mnenju v razmerjih med zdravniki kot nosilci pravice do stavke ter pacienti kot nosilci pravice do zdravstvene oskrbe ključno vlogo igra oblast, torej vlada. Ta ima ustavno odgovornost zagotavljati zadevni pravici tako pacientov kot zdravnikov. Če oblast svojo politično vlogo slabo opravlja, odgovornost po mnenju Mateja Avblja ni na zdravnikih, ki uveljavljajo svojo ustavno pravico, temveč na vladi kot aktualni nosilki izvršilne veje oblasti.

Stavka je skrajni ukrep

Podobno meni tudi strokovnjakinja za zdravstveno pravo Katja Triller Vrtovec. "Za pravico pacientov, da pridejo do vseh zdravstvenih storitev, za katere plačujejo obvezno zdravstveno zavarovanje, je po ustavi dolžna poskrbeti država. Med drugim tako, da zagotavlja organizacijske in finančne pogoje za zagotovitev in ohranitev ustreznega števila zdravnikov v javni zdravstveni mreži, ki bodo sposobni opraviti potrebno število zdravstvenih storitev," je odgovorila na vprašanje Bloomberg Adria.

Stavka je po njenem mnenju skrajni ukrep, s katerim zdravniki, zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih, opozarjajo, da država te svoje osnovne ustavne obveznosti na področju javnega zdravstva ni izpolnila, in jo pozivajo k dialogu, v katerem bi poiskali ustrezne rešitve za nastale težave. 

Velika večina ne podpira stavke zdravnikov

Javno mnenje je sicer izrazito proti stavki zdravnikov. Po zadnjem merjenju javnega mnenja, ki ga je za Pop TV opravil inštitut Mediana, skoraj 76 odstotkov vprašanih ne podpira zdravniške stavke. Ali lahko takšno negativno mnenje pomeni pritisk na zdravnike?

"Stavka ni lepotno tekmovanje. Stavkajoči morajo delodajalcu zagreniti življenje, sicer stavka nima smisla. Pri tem so pogosto prizadeti tretji. Komu ti pripisujejo krivdo za nevšečnosti, najpogosteje ni pomembno," odgovarja Dejan Verčič, profesor na FDV in partner v družbi Herman & partnerji. Verčič meni, da pri sedanji stavki preveč ljudi ne razume, da gre za plače v javnem zdravstvu in torej njegovo vzdržnost.

"Zdravniške stavke je prav zaradi zavajajočih očitkov vladne strani, da gre pri njih za prizadevanje za privatizacijo zdravstva, treba bolje pripraviti in bolje osmisliti. V vladi so pač najbolj občutljivi na rezultate javnomnenjskih raziskav," je odgovoril Dejan Verčič.

Kakšne so stavkovne zahteve?

Kaj želijo zdravniki? V sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides so za Bloomberg Adria našteli stavkovne zahteve:
– ločeno urejanje plačnih specifik zdravnikov
– vključevanje zdravniških organizacij v reformo zdravstvenega sistema
– odpravo plačnih nesorazmerij znotraj plačne skupine E1 (zdravnikov)
– dokončanje karierne poti zdravnika
– črtanje vloge zdravstvenega sveta, ki po njihovem mnenju blokira sprejem standardov in normativov (ali pa jasne roke in jamstva, da bodo resno obravnavali njihovo sprejemanje)
– dosledno upoštevanje standardov in normativov

V Fidesu nimajo podatka, koliko zdravnikov se je pridružilo stavki.

Kaj lahko naredijo pacienti? 

Pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje, ki je plačnik storitev, uporabnikom svetujejo, da se ob težavah z dostopom do storitev s pritožbo najprej obrnejo na vodstvo zdravstvenega zavoda. Prijavo kršitev pa lahko podajo tudi na zdravstveni inšpektorat. V zakonu o zdravniški službi namreč piše, da je zdravnik med stavko dolžan izvajati tiste zdravniške storitve, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali v smrt.

Poleg tega morajo zdravniki nemoteno opravljati vse zdravstvene storitve za otroke do 18. leta starosti ter bolnike, starejše od 65 let, vse zdravstvene storitve v zvezi z nosečnostjo in porodom ter ukrepe za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni, navajajo pri ZZZS.

Po podatkih ZZZS je povprečni zavarovanec v letu 2022 plačal 2.805 evrov obveznega zdravstvenega zavarovanja. Podatke za leto 2023 še zbirajo. Velika večina jih je plačevala tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje v višini približno 420 evrov na leto. 

Pogajanja med vladno stranjo in zdravniškim sindikatom Fides so se tudi včeraj znova končala brez napredka. Fides naj bi danes stavkovnemu odboru predlagal zaostritev stavke, poroča STA.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar