Finančni minister Klemen Boštjančič je za Bloomberg TV povedal, da so izdajo državnih obveznic prestavili na prihodnje leto. "Razlog, zakaj tega nismo storili letos, kot smo predvidevali pred letom dni, je predvsem zelo dobra likvidnost in trenutna pozicija," je pojasnil. Med drugim je razkril, kako daleč so pogajanja med evropskimi državami glede novih fiskalnih pravil, pa tudi koliko Slovenija finančno pomaga Ukrajini.
Ali lahko pojasnite načrte vlade glede dodatne obdavčitve gospodarstva in bank?
Razlog so poplave, pri čem se škoda s posrednimi stroški ocenjuje blizu 10 milijard evrov. Govorim o pet do 15 odstotkov našega BDP. Takoj smo spremenili prioritete, financiranje stroškov poplav je postalo prioritetno. Zato je bilo treba iskati tudi vire prihodkov, ki bodo pomagali financirati te stroške. Po precej dolgi debati z različnimi institucijami smo se odločili za dva davka, torej obdavčitev bilančne vsote bank [0,2-odstotna obdavčitev] in dvig davka na dobiček pravnih oseb [z 19 na 22 odstotkov].
Preberi še
Vlada sprejela zakon, ki dviga davek na dobiček in obdavčuje bilančno vsoto bank
Vlada je sprejela obsežen zakon o obnovi, ki dviga davek na dobiček pravnih oseb z 18 na 21 odstotkov in obdavčuje bilančno vsoto bank z 0,2 odstotka.
23.11.2023
Boštjančič: 'O zakonodaji glede sanacije poplav bo vlada odločala jutri'
Vlada sprejela predlog zakona o minimalnem 15-odstotnem davku za podjetja s prihodki nad 750 milijonov evrov.
22.11.2023
Pogajanja o evropskih fiskalnih pravilih šele prihodnje leto?
Analitiki Goldman Sachs: 'Ker se bližajo evropske volitve, bi se pogajanja lahko preložila v prihodnje leto'.
04.11.2023
Več davkov navadno sproži številne kritike. Ali vas skrbi, da bo to imelo povratni učinek, ki bo prizadel gospodarstvo? Bo manj naložb, ker bodo podjetja menila, da morajo zategniti pas?
Nove davke vedno kritizirajo, ampak ne, odgovor je ne. Zelo smo se potrudili, naredili veliko analiz, kateri dodaten davek bi imel čim manjši učinek na gospodarstvo. Samo od obdavčitve bilančne vsote bank v naslednjih petih letih predvidevamo, da bomo v državno blagajno dobili nekaj manj kot pol milijarde evrov. Na drugi strani pa bodo samo dobički bank letos v Sloveniji višji od milijarde evrov, k čemur največ prispevajo višji obrestni prihodki.
EU pripravlja nov program pomoči Ukrajini. Kakšno je slovensko stališče do tega?
Slovenija je ena najglasnejših podpornic Ukrajine že od začetka vojne. Tudi po sredstvih, torej po denarni in drugi pomoči Ukrajini, smo v vrhu držav, merjeno z BDP na prebivalca. Tudi v prihodnje nameravamo podpirati Ukrajino glede novih finančnih instrumentov, ki jih zdaj uvaja Evropska komisija. To je instrument, ki bo odgovoril na spreminjajoče se kratkoročne potrebe po okrevanju in srednjeročne potrebe po modernizaciji Ukrajine. Po drugi strani, kar je zelo pomembno, pa verjamemo, da bo ta instrument prinesel dodatno transparentnost in predvidljivost glede potrebnih sredstev.
Ali vas skrbi fiskalna disciplina in naraščajoči dolg v nekaterih največjih državah v EU?
Precej. Po štirih letih odsotnosti fiskalnih pravil, ko so bila začasno likvidirana zaradi pandemije in nato energetske krize, je bilo razdeljenega veliko tako imenovanega helikopterskega denarja. Vlade, ministrstva, ljudje so se tega navadili. In zato se je zdaj zelo težko vrniti v stanje, kjer smo bili pred letom 2020. Kljub temu je jasno, da je konec te svobode, vračajo se fiskalna pravila. Slovenija ima fiskalna pravila celo zapisana v ustavi. Ampak seveda, ta stara fiskalna pravila ne odgovarjajo na trenutno situacijo.
Na mizi je več predlogov sprememb starih fiskalnih pravil. Kateri predlog ima po vašem mnenju največ možnosti za sprejetje?
Trenutno se pogovarjamo o posebni varovalki, in sicer glede primanjkljaja. Od držav članic se bo zahtevalo, da znižajo primanjkljaj precej pod prag treh odstotkov BDP. Druga varovalka je zmanjšanje dolga, ki se piše nekako na nov način. Tretja stvar, ki je zelo pomembna, pa se tiče analiz vzdržnosti dolga. Verjetno bo nova delovna skupina dodatno analizirala ta postopek, ki je – preprosto povedano – zapleten sistem, ki daje zelo različne rezultate za posamezne države. Četrtič, najverjetneje bodo imeli obrambni izdatki poseben status glede na morebitno sprožitev postopkov v zvezi s presežnim primanjkljajem.
Menite, da je med državami dovolj strinjanja s temi predlogi, da bi našle soglasje?
Zelo me žalosti, da je bilo v zadnjih letih in mesecih izgubljenega veliko dragocenega časa. V zvezi s tem sem bil avgusta lani zelo glasen na srečanjih Sveta za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN). Po drugi strani pa si špansko predsedstvo, zlasti ministrica Nadia Calviño, resnično prizadeva najti soglasje. Seveda so velike razlike v pogledih držav, po drugi strani pa se finančni ministri strinjajo, da je treba poiskati kompromis za vzdržne finance v Evropi. Čeprav se zdi še vedno težko, ne dvomim, da bo v naslednjih nekaj tednih ali mesecih prišlo do kompromisa.
Govorili smo o poplavah, kar vodi do tega, da proračun ni v skladu s fiskalnimi pravili. Dobili ste pravico do izjeme. Ali ste prepričani, da ne bodo nekateri načrti obnove stali več, kot je pričakovano?
Kot sem rekel, prioritete vlade so se zaradi poplav spremenile. Naš cilj je, da poskušamo vsa področja čim prej rekonstruirati. Ne želimo priti v položaj, ko bo sanacija po naravni nesreči trajala 30 let, kar se je zgodilo v številnih primerih v preteklosti. Po drugi strani so bili pogovori s Evropsko komisijo glede tako imenovanega učinka teh poplav doslej uspešni. Ravno ta teden, pred nekaj dnevi, je komisija predstavila mnenje o osnutkih proračunskih načrtov držav članic in Slovenija je med sedmimi državami evrskega območja, kjer se komisija strinja, da je naš proračun za leto 2024 v skladu s priporočili.
Načrtovali ste, da boste izdali nekaj državnih obveznic tudi na Kitajskem in Japonskem to jesen. Ste izdajo prestavili ali odpovedali?
Menim, da je naša zakladnica najboljša v srednji in vzhodni Evropi, zelo so profesionalni. Tudi vprašanje glede izdaje obveznic na Japonskem je še vedno zelo živo. Najverjetneje jo bomo izdali naslednje leto. Razlog, zakaj tega nismo storili letos – kot smo predvidevali pred letom dni – je predvsem zelo dobra likvidnost in trenutna pozicija.
Drugič, primanjkljaj poskušamo ob koncu leta spraviti pod 70 odstotkov BDP. Zato smo torej prestavili izdajo na prihodnje leto. Glede Kitajske se še vedno se nismo odločili, a raziskujemo tudi ta trg. Želimo raziskati vse možnosti in biti pripravljeni na morebitno novo finančno krizo. Tudi zato je pomembno razpršiti tveganja.