Srečanje Biden Xi: Izjemni vložki, pičla pričakovanja

Medtem ko se danes v ameriškem San Franciscu pričenja forum azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja (Apec), so oči svetovne javnosti uprte v neprimerno bolj pomembno dvostransko srečanje, ki se bo zvrstilo ob njegovem robu. Čeprav gre za eno najstarejših in za tihomorsko območje pomembnih multilateralni povezav, je vloga letošnjega foruma zreducirana na kuliso.

Razlog za njegov okrnjen pomen tiči v 'obstranskem aktu', prelomnega srečanja voditeljev njegovih najpomembnejših članic – ZDA in Kitajske. V goste k ameriškemu predsedniku Joeju Bidnu bo namreč danes pripotoval njegov kolega, kitajski voditelj Xi Jinping. S tem pa se bodo naposled uresničile napovedi, ki so jih v zadnjem času na premoščanje razprtij med največjima gospodarstvoma sveta izrekali nekateri sogovorniki Bloomberg Adria. Da Peking že nekaj časa subtilno signalizira otoplitev odnosov z Washingtonom, je že oktobra ocenil predavatelj politične ekonomije na Univerzitetnem kolidžu v Londonu Igor Rogelja.

 

 

Tajvan: Strinjata se, da se ne strinjata

Ko bosta voditelj svetovne velesile in 'predstavnik svobodnega sveta' ter na drugi strani azijski arhitekt 'alternativnega gospodarskega razvojnega modela' tretjega sveta danes sedla za skupno mizo, bo to šele njuno drugo srečanje doslej.

Xi je na ameriška tla nazadnje stopil daljnega leta 2017, ko ga je na Floridi na čelu takratne ameriške administracije sprejel Donald Trump. Zanj Maja Veselič, sinologinja z oddelka za azijske študije na filozofski fakulteti v Ljubljani, meni, da je bil znaten faktor vzpostavljanja ozračja nezaupanja med ZDA in Kitajsko. "Pričakovanja glede srečanja med Xijem in Bidnom zato niso prav visoka," pičel obet s polpreteklo zgodovino obremenjenega odnosa povzame poznavalka.

Da nad obsežno nabirko perečih tem, ki se raztezajo od konfliktov v Ukrajini in Gazi, preko dobavnih verig, umetne inteligence, bilateralne trgovine in protekcionizma, naprednih tehnologij, pa vse do omejevanja trgovine s fentalinom, regionalne varnosti ter opredelitve odnosa do držav globalnega juga, kot Damoklejev meč visi vprašanje Tajvana in varnostnih razmer v azijsko-pacifiški regiji, ni presenečenje.

Z vidika Tajvana bi zato bil dogovor o "nujno potrebni deeskalaciji v Tajvanski ožini in vzpostavljen protokol za izogibanje morebitnim incidentom" diplomatski dosežek, izpostavlja predstojnik katedre za mednarodne odnose na fakulteti za družbene vede v Ljubljani Matjaž Nahtigal.  

A čeprav se bosta trenutno najvplivnejša moža v mednarodni skupnosti na temo spornega otočja prisiljena gentlemansko strinjati, da se preprosto ne, bo po ocenah naših sogovornikov za politično in gospodarsko stabilizacijo obeh držav - posledično pa tudi sveta - napredek že to, da se bosta 'kolega tekmeca' sestala. "Dosežek je že ohranjanje dialoga," povzema Nahtigal.

Gospodarski glavobol skupna točka srečanja

Kakšno razliko naredi (slabo) leto dni, bi lahko zapisali, kajti še po ameriški sestrelitvi kitajskega vohunskega balona letošnjo zimo, se je zdelo, da se bosta ameriški in kitajski voditelj odtlej obmetavala zgolj z očitki o hegemoniji in na drugi strani imperialni ekspanziji ter drug proti drugemu uvajala gospodarsko-trgovinske sankcije.

Seveda sta počela tudi to, a nad razgretimi glavami je nazadnje prevladala hladnokrvna ekonomska logika. Tako ameriško predsedniško administracijo kot tudi kitajsko vodstvo na področju gospodarstva trenutno pestijo številni izzivi. "Obe velesili se spopadata z notranjimi težavami: v ZDA 'Bidenomika' ne daje željenih rezultatov za ameriške delavce in srednji razred, na Kitajskem pa vse težje dosegajo začrtane (in znižane) stopnje gospodarske rasti," o težavah ene in druge strani, ki pa s stališča srečanja vseeno predstavljajo najnižji skupni imenovalec, ocenjuje Nahtigal.   

Da bo glavni jezik današnje diplomacije gospodarstvo oziroma trgovina, meni tudi ekonomist in predavatelj na ekonomski fakulteti v Ljubljani Anastas Vangeli. Kitajsko gospodarstvo je v zadnjem času v škripcih, saj ga tarejo nelikviden nepremičninski sektor, razmeroma velika zadolženost provincialnih oblasti ter nezadostna domača potrošnja oziroma pičel srednji sloj. Bloomberg navaja, da so se tuja imetja delnic in dolga države od decembra 2021 do konca junija letos zmanjšala za približno 188 milijard dolarjev ali 17 odstotkov.

V takšnih razmerah mora Kitajska "pomiriti ameriške in svetovne vlagatelje, ZDA pa morajo zagotoviti, da bodo še naprej imele koristi od vzpona Kitajske." Xi se bo namreč po sestanku z Bidnom udeležil tudi večerje s predstavniki ameriških družb in bank, ki so za udeležbo odšteli po dva tisoč dolarjev. Verjetno bo prav ta dogodek tisti, ki bo za krepitev 790 milijard dolarjev vredne bilateralne trgovine, postregel z najbolj konkretnim izkupičkom Xijevega obiska.

Ob tem Vangeli poudarja, da je ne glede na skromna pričakovanja, na kocki izjemno veliko; jeziček na tehtnici pa se kaj lahko prevesi ali v nepričakovan uspeh ali katastrofo. "Nemogoče je reči, ali bo to neuspešen poskus, ki bi znal voditi v eskalacijo (npr. če bo Xi javno ponižan na tiskovni konferenci), ali preboj, ki pomeni začetek deeskalacije."

Vangeli: Nepredvidljivi Američani

Ob vprašanju, ali so kitajske namere po zbliževanju iskrene, ali pa gre zgolj za cinično kalkulacijo reševanje majave ekonomije, po okrevanju katere pa bodo proti ZDA spet leteli očitki, Veseličeva vrača retorično žogico: "Mislim, da bi se enako lahko vprašali, ali si ZDA iskreno želijo otoplitve odnosov s Kitajsko?"

Odgovor na to vprašanje je po mnenju Vangelija kompleksen. Kitajska, pravi, je bolj zainteresirana za stabilizacijo odnosov, kot je ocenil že Rogelja, saj verjame, "da je čas na njeni strani in da lahko ob normalnih odnosih gospodarsko zasenči ZDA." Cilje gostiteljice srečanja pa je zaradi narave "notranje politike in prihajajočih volitev" veliko težje razbrati, meni.

Poleg gospodarstva, ocenjuje, bo pomembna tema tudi varnost: "Ukrajina in Palestina sta pomembni temi, prav tako pa tudi kitajska zaskrbljenost glede krepitve ameriške vojaške navzočnosti v regiji."

Mrak: Umetna inteligenca, protekcionizem in Tajvan

Predavatelj na ekonomski fakulteti v Ljubljani Mojmir Mrak v komentarju srečanja podobno izpostavlja, da pričakovanja niso visoka, češ da gre za iskanje najnižjega skupnega imenovalca v želji po omejevanju 'kolateralne škode', ki jo povzroča skrhan odnos med velesilama.

"Pričakujem, da bo srečanje, ki je v veliki meri namenjeno preprečevanju morebitnega konflikta v Tajvanski ožini, zaznamovalo troje, in sicer področje umetne inteligence, protekcionizem in Tajvan,"meni ekonomist. Pri čemer Bloomberg neuradno poroča, da se ZDA ne nameravajo odpovedati carinam ali sankcijam proti kitajskim družbam, medtem ko naj bi po nekaterih navedbah prišlo do konkretnih zavez na področju nadzora surovin za izdelavo sintetične droge fentanil. Ta preplavlja ulice ameriških mest, največja izvorna država sestavin pa je prav Kitajska.

Potek obiska je z vidika protokola skrbno načrtovana koreografija. Dogovorjeno je namreč vse od tega, kakšen razgled bo iz svoje hotelske sobe imel Xi, koliko korakov bo prehodil do rokovanja z Bidnom in koliko časa bo to trajalo. Na kar z "nestrpnostjo čaka preostanek sveta," kot pravi Vangeli, je kakšen bo njegov izkupiček. Pričakovanja so nizka, a jasno je, da bo že prvi korak Xija na ameriškem ozemlju simbolen poudarek, da so diplomatski kanali na najvišji ravni znova odprti.

 

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar