.webp){kind=icon}
Nemški minister za gospodarstvo Robert Habeck se je zavzel za večjo porabo javnih sredstev, medtem ko je priznal, da kakršno koli prizadevanje za sprostitev fiskalnih pravil v največjem evropskem gospodarstvu pod sedanjo koalicijo ne bo uspešno. Hkrati je v intervjuju za Bloomberg TV dejal, da se zavzema za politiko vladajoče koalicije za ohranjanje ustavne omejitve novega zadolževanja, četudi se je upravičeno vprašati, "ali so takšna fiskalna pravila združljiva z današnjim svetovnim redom". Države članice EU so pod pritiskom pred ponovno uvedbo fiskalnih pravil naslednje leto.
Cilj je, da bi nova pravila začela veljati z začetkom prihodnjega leta, ko se izteče možnost odstopanja od trenutno veljavnih pravil. Na zadnjem srečanju finančnih ministrov sredi oktobra Francija in Nemčija ostajata na nasprotnih bregovih, do dogovora pa je tako še dolga pot. Čeprav obstaja soglasje o splošnem orisu reforme, pa dogovora o tem, kako jo speljati, ni.
Bloomberg
Preberi še
Države EU glede fiskalnih pravil: 'Potrebujemo manevrski prostor'
Pismo podpore reformi fiskalnih pravil je poleg Slovenije podpisalo še 10 držav.
15.06.2023
Paolo Gentiloni: 'Personalizirana' fiskalna pravila, a ne 'a la carte'
Kako reformirati ekonomsko upravljanje, je na Brdu pojasnjeval tudi evropski komisar za gospodarstvo.
09.03.2023
Fiskalni svet ne popušča: Proračunsko načrtovanje vlade pomanjkljivo
Predloženi proračunski dokumenti nakazujejo slabšanje javnofinančne slike.
16.10.2023
Habeckova želja po dodatnih sredstvih vlade ga je spravila v neposreden konflikt z nemškim finančnim ministrom. Christian Lindner, vodja podjetništvu naklonjenih Svobodnih demokratov, je namreč vztrajal pri ponovni vzpostavitvi ustavne "dolžniške zavore" Nemčije, potem ko je bila začasno ukinjena, da bi se lažje soočili s posledicami pandemije in energetske krize.
Lindner ima tudi podporo socialdemokratskega kanclerja Olafa Scholza, ki je prejšnji mesec kolegom iz Evropske unije dejal, da je čas, "da se resno lotijo obvladovanja javne porabe bloka". Zaradi bližajočih se volitev po Evropi narašča pritisk na finančne ministre, da v prihodnjih mesecih dosežejo dogovor.
Velike srkbi Italijanov
Pri ponovni uvedbi fiskalnih pravil pa morajo biti previdni, saj lahko vodijo v velike reze porabe, to pa utegne vplivati na višino zahtevanih donosnosti na obveznice. Pri teh lahko pride do večjih razhajanj med državami, pri čemer so najbolj zaskrbljeni v Italiji.
"Večje tveganje vrnitve k starim, strogim fiskalnim pravilom, ki zahtevajo hitrejše zmanjšanje primanjkljaja, bi poslabšalo srednjeročna pričakovanja glede rasti za EU, kar bi obremenjevalo evro. To bi tudi ponovno vneslo nekaj strahu na obvezniške trge – vse v času upočasnitve rasti, zaostrovanja denarne politike in zahtevnega globalnega tržnega okolja," je po poročanju CNBC dejal Davide Oneglia iz podjetja TS Lombard. Tudi proračunski načrti Rima za leto 2024 trgov niso pomirili.
Stara pravila
Evropske države članice so morale pred koronavirusno pandemijo upoštevati fiskalna pravila, ki so zahtevala, da spoštujejo 60-odstotni prag višine dolga glede na BDP in javni primanjkljaj v višini največ treh odstotkov. Toda Evropska komisija teh pravil pogosto niti ni uveljavljala.
Leta 2020 so bila fiskalna pravila zamrznjena, tudi med rusko invazijo na Ukrajino leta 2022 so fiskalna pravila ostala na čakanju, ker so se države soočile z visokimi stroški energije in inflacijskimi pritiski. Evropske države bodo zato leta 2024 ponovno prisiljeni spoštovati pravilnik.
"Če pride do kompromisa o fiskalnih pravilih, se bo to najverjetneje zgodilo pod belgijskim predsedovanjem v prvem četrtletju leta 2024. Pravi rok je konec marca, tako da bo pravno besedilo lahko šlo v Evropski parlament pred junijem," je za CNBC povedal Didier Borowski, vodja raziskav makropolitike pri investicijskem inštitutu Amundi.
V 'škripcih' tudi Slovenija
Kako bo nove fiskalna pravila spoštovala naša država, bo prav tako velik izziv. Proračunski primanjkljaj naj bi prihodnje leto znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 3,3 odstotka BDP, kar je več, kot dopuščajo fiskalna pravila. Razlog za presežek so avgustovske poplave, menijo na vladi, zato bodo v Bruslju poskusili politike prepričati, da bi bila Slovenija izjema.
Javnofinančni primanjkljaj naj bi zaradi poplav namesto 2,8 odstotka BDP v letu 2024 znašal 3,8 odstotka BDP, je sklenila vlada. Ob tem pa so že napovedali, da bo verjetno v začetku prihodnjega leta potreben rebalans.
Fiskalni svet sicer ugotavlja, da je ocena odhodkov za leto 2023 precenjena in ni ustrezna osnova za oceno dinamike javnofinančnih agregatov v projekcijah predlogov proračunov za prihodnji dve leti. ''Zaradi precenjene ocene za letos ocenjujemo, da bo predvideni primanjkljaj državnega proračuna za prihodnje leto vsaj podoben kot letos oziroma nekoliko večji," so zapisali.
Kazalniki porabe precej presegajo dolgoročno vzdržne ravni in rasti tudi po izključitvi neposrednega učinka vseh interventnih ukrepov in hkrati presegajo vrednosti, ki jih je priporočil Svet EU.
"Popolnoma jasno je, da po treh letih brez fiskalnih pravil ta prihajajo nazaj. Soočenje z realnostjo bo tudi boleče, ne samo v Sloveniji, temveč tudi v drugih evropskih državah," je pred časom v Odmevih povedal finančni minister Klemen Boštjančič.
STA
