Fiskalni svet ne popušča: Proračunsko načrtovanje vlade pomanjkljivo

Fiskalni svet je danes objavil oceno proračunskih dokumentov za leti 2024 in 2025. Ugotavlja, da je ocena odhodkov za leto 2023 precenjena in ni ustrezna osnova za oceno dinamike javnofinančnih agregatov v projekcijah predlogov proračunov za prihodnji dve leti. ''Zaradi precenjene ocene za letos ocenjujemo, da bo predvideni primanjkljaj državnega proračuna za prihodnje leto vsaj podoben kot letos oziroma nekoliko večji.''

''Ob nujnih interventnih ukrepih dodatni fiskalni impulzi v razmerah dokaj velike nominalne gospodarske rasti in omejitev na ponudbeni strani niso ustrezni, saj lahko med drugim prispevajo k daljšemu vztrajanju visoke inflacije,'' opozarja fiskalni svet. Iz predloženih proračunskih dokumentov izhaja, da naj bi fiskalna politika tudi v obdobju projekcij delovala spodbujevalno, kar ocenjujejo kot neustrezno. Ne zagotavlja spoštovanja fiskalnih pravil in je tudi v nasprotju z zaostreno evropsko denarno politiko.

''Ekspanzivna usmeritev fiskalne politike je v trenutnih razmerah neučinkovita in v nasprotju tako s prizadevanji vlade v luči izvajanja draginjskih in popoplavnih ukrepov kot s priporočili mednarodnih organizacij.'' Dodatni impulzi fiskalne politike neodvisno od pričakovanih obsežnih interventnih  ukrepov namreč ob danih omejitvah ponudbenih dejavnikov, zlasti na trgu dela, pomenijo dodaten pritisk na vztrajanje visoke inflacije.

Številni dejavniki nakazujejo na neusklajenost projekcij bilance državnega proračuna in bilance sektorja države. Rast prihodkov naj bi se po letošnji umiritvi v prihodnjih dveh letih ustalila na podobni ravni. Prihodki od trošarin naj bi se glede na projekcije predloga proračunov zmanjšali, kar ob predpostavki nespremenjenih trošarin ocenjujejo kot konservativno. Projekcijo okoli 10-odstotne rasti prihodkov od dohodnine ocenjujejo kot optimistično.

 

 

''Ohranjanje visoke ravni tudi v naslednjih dveh letih je v pomembni meri posledica projekcij porabe kohezijskih sredstev iz finančne perspektive 2021‒2027.'' Tudi to na osnovi preteklih izkušenj ocenjujejo kot izredno optimistično za začetno obdobje perspektive. Predvideno vidno znižanje sredstev za transferje posameznikom in gospodinjstvom ocenjujejo kot nerealistično.

Proračunski dokumenti, predloženi v oceno fiskalnemu svetu, niso celoviti in dovolj verodostojni in odstopajo od dobre prakse srednjeročnega proračunskega načrtovanja. Proračunska gibanja za leto 2023 ocenjujejo kot nerealistična. Ob tem opozarjajo še, da se bo proračunski primanjkljaj tudi v letu 2024 verjetno povečal.

Predlog proračuna za leto 2025 po njihovi oceni ne ustreza merilom verodostojnega scenarija nespremenjenih politik. Ob veliki negotovosti je to osnovni pogoj za identifikacijo manevrskega prostora za interventne in druge diskrecijske ukrepe. ''Ob dejstvu, da naj bi bil srednjeročni fiskalni načrt eden osnovnih elementov spremenjenega sistema ekonomskega upravljanja na ravni EU, to skupaj z nadaljevanjem nerealističnih projekcij že za krajše obdobje nakazuje nepripravljenost na napovedane spremembe.''

Delež bruto dolga sektorja država v BDP naj bi se po izrazitem povečanju v letu 2020 do konca leta 2024 še nekoliko zmanjšal, a bo ostal večji kot pred trenutno krizo.

Zaostrovanje pogojev financiranja države je letos počasnejše kot lani. Zadnji tedni kažejo na pospešek rasti zahtevanih donosov. Zahtevana donosnost slovenskih državnih obveznic, ki je bila v povprečju septembra 3,5-odstotna, je v prvem tednu oktobra dosegla že 3,8 odstotka, kar je podoben skok kot v drugih državah evrskega območja.

Kazalniki porabe precej presegajo dolgoročno vzdržne ravni in rasti tudi po izključitvi neposrednega učinka vseh interventnih ukrepov in hkrati presegajo vrednosti, ki jih je priporočil Svet EU.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar