Slovenija se je pridružila skupini držav članic Evropske unije, ki so danes v več evropskih medijih objavile pismo podpore reformi fiskalnih pravil. Države se strinjajo, da potrebujejo takšna fiskalna pravila, ki bodo združevala skrb za vzdržnost javnih financ in hkrati puščala dovolj manevrskega prostora za naslavljanje trenutnih in prihodnjih izzivov.
Pismo je podpisalo 11 držav – poleg Slovenije še Avstrija, Bolgarija, Češka, Nemčija, Danska, Estonija, Hrvaška, Litva, Luksemburg in Latvija. "Ker odplačevanje javnega dolga še posebej v času rastočih obrestnih mer predstavlja veliko breme, denar za obresti pa bi bilo bolj smiselno porabiti za druge prioritete, se države podpisnice strinjamo, da morajo fiskalna pravila po epidemiji covida-19 in energetski krizi znova začeti veljati, vendar v obliki, ki bo v prihodnjih letih omogočala ustrezno upravljanje javnih financ in izvajanje aktualnih prednostnih nalog," so sporočili iz finančnega ministrstva.
Države podpisnice se zavzemajo za enostavna pravila, ki jih je možno upoštevati oziroma izvajati v vseh državah članicah, ter za zanesljiva, transparentna in zavezujoča fiskalna pravila, ki omogočajo enostavno preverjanje, koliko jih države spoštujejoPrav tako si želijo srednjeročni pristop, ki bi zagotavljal bolj postopne, a hkrati še vedno ambiciozne prilagoditve javnih financ. To je še posebej pomembno za Slovenijo.
Preberi še
Fiskalni svet kritičen do Golobove fiskalne politike
Lanski primanjkljaj sektorja država je znašal tri odstotke BDP, kar je skoraj 1,8 milijarde evrov
13.06.2023
Paolo Gentiloni: 'Personalizirana' fiskalna pravila, a ne 'a la carte'
Kako reformirati ekonomsko upravljanje, je na Brdu pojasnjeval tudi evropski komisar za gospodarstvo.
09.03.2023
"Na državah je, da predstavijo svojo pot zmanjšanja javnega dolga, ampak to hkrati ne pomeni, da imajo fiskalno politiko 'a la carte'," je na Brdu pri Kranju pred časom poudaril Paolo Gentiloni, komisar za gospodarstvo pri Evropski komisiji.
O fiskalnih pravilih v petek finančni ministri
Fiskalna pravila v času covida-19 in energetske krize niso oziroma ne veljajo, po letu 2023 pa bo tako imenovana splošna odstopna klavzula od fiskalnih omejitev prenehala veljati. Fiskalna pravila bodo tako znova začela veljati, Evropska komisija in države članice pa si prizadevajo, da bi ob tej priložnosti začeli uporabljati prenovljena fiskalna pravila.
V novih smernicah Evropske komisije, ki bodo državam članicam služile za pripravo dokumentov s proračunskimi in reformnimi načrti za leto 2024, je poudarjeno predvsem, da se delež javnega dolga zmanjšuje ali ostane na preudarni ravni in da se proračunski primanjkljaj srednjeročno ohranja pod referenčno vrednostjo treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Ob tem bo analiza vzdržnosti javnega dolga zavzela osrednjo vlogo pri določitvi poti fiskalnega prilagajanja.
Evropska komisija, ki je javno razpravo o reformi fiskalnih pravil začela februarja 2020, je novembra lani objavila usmeritve za reformo okvira ekonomskega upravljanja Evropske unije. Namen teh je vzpostaviti enostavnejši in preglednejši okvir z boljšimi pravili za izvajanje, kar bi prispevalo k vzdržnosti dolga in spodbudilo trajnostno rast s premišljenimi reformami in naložbami.
Usmeritve za reformo je nato marca letos podal tudi Svet Evropske unije, aprila pa je Komisija predložila tri zakonodajne predloge za reformo, ki jih bodo finančni ministri Evropske unije prvič obravnavali na petkovem zasedanju v Luksemburgu.
.webp){kind=icon}
