.webp){kind=icon}
Prvi neuradni rezultati slovenskih državnozborskih volitev kažejo na prepričljivo zmago Gibanja Svoboda (GS), ki jo vodi dr. Robert Golob. V novem sklicu bodo imeli kar 41 poslancev, kar do sedaj ni uspelo še nobeni stranki. Trenutno je sicer preštetih 99,98 odstotka glasovnic, rezultati pa bodo uradni, ko bo Državna volilna komisija (DVK) prejela in preštela še vse glasovnice, prispele po pošti iz tujine.
Poleg Gibanja Svoboda, ki je osvojila 34,5 odstotka glasov (41 mandatov), so se v parlament prebile še stranke Slovenska demokratska stranka - SDS (23,5 odstotkov; 27 mandatov), Nova Slovenija - NSi (6,85 odstotkov; 8 mandatov), Socialni demokrati – SD (6,65 odstotkov; 7 mandatov) in Levica (4,39 odstotke, 5 mandatov). Iz parlamenta so izpadle Lista Marjana Šarca – LMŠ, Stranka Alenke Bratušek – SAB, Demokratična stranka upokojencev Slovenije – DeSUS in Slovenska nacionalna stranka – SNS.
Slovenski volivci so se tokrat množično odpravili na volišča. Rekordna udeležba je bila že na predčasnih volitvah, na katerih je svoj glas oddalo skoraj 8 odstotkov volivk in volivcev. Po podatkih DVK je bila skupna volilna udeležba skoraj 70-odstotna, kar je najvišja udeležba po letu 2000.
Visoka volilna udeležba in prepričljiva zmaga Gibanja Svoboda sta posledici predvsem nezadovoljstva večine Slovencev z aktualno vlado pod vodstvom SDS. Najbolj so jo bremenili neuspešno spopadanje z epidemijo covid-19, korupcijske afere, podrejanje neodvisnih medijev in provokativna komunikacija z državljani.
Volivci so kaznovali tudi opozicijske stranke, združene v koaliciji KUL, saj sta se le dve od štirih uvrstili v Državni zbor. SD bremenijo korupcijske afere iz preteklosti, Levici so v javnosti očitali socialistični program, obe stranki pa sta skoraj razpolovili svoj rezultat iz prejšnjih volitev. Stranki LMŠ in SAB, ki ju vodita bivša predsednica in predsednik vlade, sta izpadli iz parlamenta, saj so sredinski oziroma levo liberalni volivci taktično glasovali za nov obraz in stranko, ki je po javnomnenjskih anketah imela največ možnosti za zmago nad SDS Janeza Janše.
Kdo bo v novi vladi
Glede na rezultate gre pričakovati, da bo predsednik republike Borut Pahor mandat za sestavo vlade podelil relativnemu zmagovalcu volitev Robertu Golobu, predsedniku Gibanja Svoboda. O kadrih in javnopolitični vsebini relativne zmagovalke volitev ostaja še veliko neznank, saj je stranka nastala zgolj tri mesece pred volitvami. So pa že znane možne kombinacije naslednje vladne koalicije.
Golob je v času volilne kampanje večkrat poudaril, da ne bo koalicijsko sodeloval s SDS in Janezom Janšo. Glede na volilne rezultate bo v vlado najverjetneje povabil programsko sorodno SD, skupaj pa bi ti dve stranki imeli 48 poslancev od potrebnih 46 za večino v Državnem zboru.
Druga možnost je oblikovanje koalicije GS, SD in Levica, ki bi skupaj imela 53 poslancev. A zna se zatakniti, saj bi Levica utegnila izračunati, da se ji glede na programske kompromise, ki bi jih morala sprejeti za vstop v vlado, bolj izplača ostati v opoziciji in selektivno podpirati predloge vlade, kot je to storila v času vlade Marjana Šarca.
Tretja možnost za novo vlado pa je koalicija »preseganja ideoloških razlik«, v kateri bi sedeli predstavniki GS, NSi in SD. Takšna koalicija bi bila po eni strani ideološko uravnotežena, s predstavniki tako leve kot desne sredine, a vprašanje je, kako bi se volivci GS odzvali, če bi v novi vladi sedela stranka sedanje vlade.
Prepričljiva večina in malo število parlamentarnih strank daje GS ugodno pogajalsko izhodišče, da vlado sestavi skoraj popolnoma po lastnih željah. Glede na rezultat volitev in kriznem stanju v državi ter širše bi utegnili novo vlado dobiti še pred poletjem.
