.webp){kind=icon}
Pogajalske skupine Gibanja Svoboda (GS), Socialnih demokratov (SD) in Levice so uspeli uskladiti program koalicijske pogodbe ter imena ministric in ministrov. Po besedah najverjetnejšega mandatarja Roberta Goloba bi lahko koalicijsko pogodbo partnerice parafirale že do konca tedna, nato pa sledi potrjevanje pogodbe in ministrskih kandidatov na organih strank. V kolikor bo ta proces stekel gladko, bi lahko novo vlado dobili že v začetku junija.
"Računamo, da bo kadrovska popolnitev v celoti znana že čez vikend, je pa ključno, da tako koalicijsko pogodbo, kot kandidate najprej potrdijo organi strank," je na tiskovni konferenci po srečanju pogajalskih skupin dejal Golob. "Nič ni več odprto, da bi lahko kakor koli ogrozilo časovnico, to je ključno."
Zaenkrat znanih 15 od 20 ministrskih imen
Novo vlado bo sestavljalo 19 ministric in ministric, resor za zamejce in Slovence po svetu pa bo brez listnice. Gibanje Svoboda bo prevzelo 13 ministrstev, SD 4 in Levica 3. Nova vlada bo tako imela 3 ministrstva več, kot prejšnja.
"Namen širitve vlade ni v tem, da večamo javno upravo, ampak da imamo bolj jasen fokus na tistih področjih, kjer želimo uvesti hitre spremembe, ki jih do sedaj ni bilo," je širitev vlade komentiral Golob.
Zaenkrat je znanih 15 imen, ki bodo sestavljali vlado, ostale kandidat(k)e bodo stranke predlagale do konca tedna. Kot kaže seznam imen, se nam obeta največje število ministric do sedaj. Od 15 znanih imen je 6 kandidatk za ministrska mesta.
Bodoča koalicija se je odločila tudi, da nekoliko reformira sestavo resorjev. Ministrstvo za gospodarstvo bo po novem pokrivalo tudi področji športa in turizma, kandidat za ministra pa je Matjaž Han iz stranke SD. Han je nekdanji poslovnež in župan občine Radeče, od leta 2011 pa je bil poslanec v Državnem zboru.
Za razvoj slovenske infrastrukture bo kot ministrica za infrastrukturo kot kaže skrbela nekdanja predsednica vlade Alenka Bratušek, ki je del kvote GS. Iz kvote zmagovalke volitev prihaja tudi kandidat za finančnega ministra. To je Klemen Boštjančič, ki trenutno opravlja delo predsednika uprave Save in člana upravnega odbora Združenja nadzornikov Slovenije. V preteklosti je bil med drugim tudi glavni izvršni direktor Adrie Airways, nadzornik Vegrada, Intereurope in Merkurja ter prokurist družbe Trimo.
Golob je na novinarski konferenci dejal, da želijo »da minister za finance ne skrbi le za javne finance, ampak tudi, da bo razumel, da je treba ustvarjati. Družbo blaginje lahko ustvarimo le z višjo dodano vrednostjo v gospodarstvu," kar nakazuje, da bo naslednja vlada razvojno in investicijsko naravnana, čeprav bo morala z javnimi financami ravnati preudarno. Vlada v odhajanju javnih financ namreč ne predaja v najboljši kondiciji, zaradi česar so javne finance na srednji rok visoko izpostavljene različnim makroekonomskih tveganjem.
Visoko šolstvo, znanost in inovacije bodo pod novo vlado dobile samostojen resor, ki bo razvojno naravnan in zadolžen za izkoriščanje znanstvenega in inovacijskega potenciala slovenske družbe. Preostali del izobraževanja in mladine bo pokrivalo ministrstvo za vzgojo in šolstvo.
Nov resor pa je ministrstvo za solidarno prihodnost, ki ga bo vodil koordinator Levice Luka Mesec. Ta resor bo pokrival področja stanovanjske politike, ekonomske demokracije in dolgotrajne oskrbe. Novo je tudi ministrstvo za podnebje in energijo, ki bo skrbelo za zeleni prehod slovenske energetike in družbe, vodil pa naj bi ga Bojan Kumer. Tanja Fajon bo najverjetneje nova ministrica za zunanje in evropske zadeve, kandidat za zdravstvenega ministra pa je Danijel Bešič Loredan.
Vsebina koalicijske pogodbe naj bi bila podobna programu Gibanja Svoboda
O vsebini koalicijske pogodbe v javnosti še ni veliko znanega, bi pa naj bila silno podobna programu največje koalicijske stranke, so nam zaupali viri, ki so seznanjeni z dogajanjem. Nova koalicija naj bi v ospredje postavila podnebje in zeleni prehod, digitalno preobrazbo družbe, gospodarski in tehnološki razvoj ter modernizacijo socialne države. Program GS je sicer relativno obsežen, ampak tudi splošen.
Na področju demokracije naj bi okrepili pristojnosti predsednika republike (ustavni veto) in spremenili volilni sistem tako, da bi uvedli preferenčni glas za kandidate strankarskih list. Program GS na področju javne uprave predvideva tudi digitalizacijo in povišanje učinkovitosti javnega servisa.
Fiskalna politika naj bi bila razvojno naravnana, pri čemer izstopajo davčne olajšave za davek od dohodka pravnih oseb, s katerimi bi spodbudili vlaganje v digitalni in zeleni prehod. Davčne olajšave naj bi bile usmerjene tudi v razvoj zagonskih podjetij in vlaganje v njih. Med neizkoriščenimi proračunskimi viri v GS vidijo predvsem učinkovitejšo obdavčitev okoljskega obremenjevanja ter prenovo sistema trošarin z namenom podpore razvojnim politikam zelenega in digitalnega prehoda družbe.
Na področju kapitalskih trgov so pri GS v svojem programu zapisali, da si bodo prizadevali za krepitev slovenskega kapitalskega trga in večjo vlogo zaposlenih v lastništvu podjetij. Uvesti želijo stimulativno obdavčitev prejemkov v obliki delnic oziroma deležev, opcij na delnice oziroma deleže ter udeležbo zaposlenih v dobičku podjetij. Namen je spodbujanje delavskega lastništva, razvoja podjetništva in krepitve kapitalskih trgov. Prenovili bi tudi zakonodajo o alternativnih investicijskih skladih (AIS) za spodbujanje investicij v razvojne projekte.
Na področju energije in okolja lahko pričakujemo ukrepe za zaščito pitne vode in gozdov, obenem pa tudi poenotenje prostorske, gradbene, geodetske in stanovanjske politike. Relativna zmagovalka volitev zagovarja tudi prehod na obnovljive vire energije in postopno opuščanje fosilnih goriv, pri čemer so napovedali tudi regulacijo maloprodajnih cen pogonskih goriv in drugih energentov. Iz programa GS je razvidno tudi, da so naklonjeni jedrski energiji, ampak bi odločitev o tem prepustili ljudstvu, ki bi se lahko o tem vprašanju izreklo na posvetovalnem referendumu. Zaenkrat še ni jasno, ali bo koalicija nadaljevala s projektom izgradnje drugega bloka nuklearke v Krškem, ki jo je ta vlada že začela umeščati v prostor. V GS so naklonjeni tudi izgradnji manjših modularnih jedrskih elektrarn.
Na področju stanovanjske politike bo nova vlada najverjetneje naklonjena gradnji javnih neprofitnih stanovanj. GS pa se je v svojem programu zavezala, da bo zagotovila podporo in nepovratna sredstva EU za pilotni projekt medgeneracijske najemne stanovanjske zadruge. Načrtujejo tudi vzpostavitev ustrezne garancijske sheme, povratnih in nepovratnih sredstev za stanovanjske zadruge.
Na področju sociale so se zavzeli za uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka za otroke in mlade do 20. leta in dolgotrajno brezposelne. Izvesti želijo tudi pokojninsko reformo, pri čemer bi drugi steber pokojninskega zavarovanja postal obvezen, hkrati pa bi za pridobivanje novih sredstev za pokojninsko blagajno reformirali državno upravljanje s premoženjem.
Na področju zdravstva bo fokus na krajšanju čakalnih vrst ter ureditvi plač in javnega naročanja. Mesec pa je na tiskovni konferenci povedal, da bo nova vlada ob prenovi financiranja zdravstva odpravila tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Vse koalicijske stranke so se zavzele tudi za bolj dostopne javnozdravstvene storitve na področju duševnega zdravja.
Če bo koalicijska pogodba res sledila programu GS; si lahko obetamo tudi medijsko reformo, ki bo omejila sovražni govor in lažne novice ter politični nadzor medijev, in reformo v kulturi, kjer bi s spremembo zakonodaje nova koaliciji omogočila javnim zavodom ter ostalim kulturnim in umetniškim ustvarjalcem lahko pridobivanje in upravljanje s tržnimi sredstvi.
Več o konkretni vsebini koalicijske pogodbe bo znano prihodnji teden, ko jo bodo stranke potrjevale na svojih organih.
