Medtem ko se na Bližnjem vzhodu neti nov globalni konflikt, za katerega je le malo upanja, da ne bo podobno kot ukrajinska vojna eskaliral v posredno vojno med regionalnimi in globalnimi igralci, se v Pekingu na uradnem obisku mudi delegacija ameriškega kongresa.
Vodjo demokratske večine v senatu Chucka Schumerja in še pet predstavnikov ameriške delegacije je na najvišji ravni sprejel kitajski predsednik Xi Jinping, pri čemer sogovornika seveda nista mogla mimo najnovejšega konfliktnega žarišča – Gaze.
Medtem ko je namreč Xi v veliki dvorani ljudstva v Pekingu govorili o tem, da "bodo odnosi med ZDA in Kitajsko spričo sprememb in pretresov v svetu vplivali na prihodnost in usodo človeštva", je Schumer kitajskemu voditelju pod nos očitajoče pomolil dejstvo, da se je njegova država na sobotni palestinski vdor na izraelsko ozemlje odzvala relativno zadržano. Ob tem je predstavnik ameriškega ljudstva voditelja azijske velikanke pozval naj obsodi dejanje islamskih skrajnežev, kar je podkrepil z izjavo, da je "razočaran", ker Peking ni pokazal "nobenega sočutja" do Izraela.
Preberi še
Izraelska centralna banka z izrednimi ukrepi rešuje šekel, ki pada
Centralna banka želi s prodajo deviznih rezerv preprečiti nadaljnje padanje nacionalne valute, ki je pri najnižji vrednosti v sedmih letih.
09.10.2023
Zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu dražja nafta in zlato; padci indeksov
Raste vrednost zlata in dolarja, ki veljata za varni naložbi med nemiri.
09.10.2023
Bolj kot na Izrael se trgovci z nafto osredotočajo na Iran
V središču pozornosti naftnih trgovcev so ladijske transportne poti in odziv ZDA.
08.10.2023
V Izraelu vojno stanje; potop delnic na borzah na Bližnjem vzhodu
Velik vpliv negotovosti v celotni regiji; padajo tudi delnice v Rijadu, Kairu, Dohi in Kuvajtu.
08.10.2023
Nepričakovan napad na Izrael ogroža regionalno geopolitiko
"Izrael je v vojni," je povedal predsednik izraelske vlade Benjamin Netanjahu. Posledice vojne bodo ogromne, če se bo konflikt razširil na druga območja
07.10.2023
Vodjo demokratske večine v senatu Chucka Schumerja in še pet predstavnikov ameriške delegacije je na najvišji ravni sprejel kitajski predsednik Xi Jinping, pri čemer sogovornika seveda nista mogla mimo po novega konfliktnega žarišča – Gaze.
Podobno kot Xi so se tudi kitajski državni mediji v poročanju o srečanju zato razumljivo ognili velikemu roza slonu sredi sobe – Izraelu – in se namesto tega raje osredotočili na potrebo po izpostavljanju naporov v smeri sodelovanja in medsebojnega spoštovanja med geopolitičnima in gospodarskima tekmicama. Xi je po poročanju tujih agencij obisk izrazil željo po krepitvi zmernejših odnosov med državama, kar bi lahko pripomoglo k pripravi temeljev za morebitno srečanje z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom prihodnji mesec.
Ameriški predsednik je sicer danes v odgovoru na novinarsko vprašanje dejal, da je srečanje s kitajskim kolegom novembra v Kaliforniji možno, vendar še ni dokončno potrjeno. Časnik Washington Post poroča, da si Bela hiša prizadeva za srečanje na Forumu azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja (Apec), ki bo potekal med 11. in 17. novembrom v San Franciscu, kitajski predsednik pa je potrdil udeležbo.
Kitajsko zunanje ministrstvo je namreč v izjavi v nedeljo izrazilo 'zgolj' globoko zaskrbljenost zaradi stopnjevanja nasilja v Gazi in obe strani pozvalo k rešitvi konflikta. Za Kitajsko to že nekaj časa pomeni uresničitev koncepta dveh držav, ki bi vodila v ustanovitev neodvisne države Palestine, kar pa je tako za Izrael kot tudi njegove Zahodne oziroma ameriške zaveznice ali nepojmljivo ali nesprejemljivo.
Delegacija ameriškega kongresa se bo v okviru svoje azijske turneje po kitajskem obisku mudila še v Južni Koreji in na Japonskem. Namen turneje je spodbujati gospodarske in nacionalne varnostne interese ZDA, navaja Bloomberg.
Kitajski uradniki pomirjajoče, mediji razvnemajoče
"Dogodki, ki se v zadnjih dneh odvijajo v Izraelu, so naravnost grozljivi. Pozivam vas in kitajsko ljudstvo, da se pridružite izraelskemu ljudstvu ter obsodite strahopetne in zlobne napade," je Schumer dejal Xiju med njunim srečanjem v Pekingu.
Schumer je eden glavnih zagovornikov tršega pristopa k urejanju sino-ameriških odnosov v zaostrenih globalnih razmerah, saj je lani odločno podprl in tudi sodeloval pri sprejetju ameriškega zakona za spodbujanje konkurence s Kitajsko na področju polprevodnikov in druge napredne tehnologije.
Letošnjega maja pa so demokrati na čelu s Schumerjem napovedali, da bodo napisali zakonodajo za omejitev prenosa tehnologije na Kitajsko, v nameri odvračanja Kitajske od stopnjevanja pritiska nad Tajvanom in poostritev pravil za preprečevanje pretakanja ameriškega kapitala v kitajska podjetja.
V ponedeljek je Schumer ponovil, da je bil glavni cilj potovanja prizadevanje za gospodarsko vzajemnost in vzpostavitev enakih pogojev za ameriška podjetja na Kitajskem, ter zagotovil, da si Washington vseeno ne prizadeva za konflikt s Pekingom.
Tiskovna predstavnica tamkajšnjega zunanjega ministrstva Mao Ning je na novinarski konferenci na vprašanje o Schumerjevih pripombah dejala, da je Kitajska "zelo zaskrbljena" zaradi zaostrovanja na Bližnjem vzhodu. "Zelo nas žalostijo civilne žrtve, ki jih je povzročil konflikt, prav tako pa nasprotujemo takšnim dejanjem proti civilistom in jih obsojamo," je povedala, pri čemer pa zelo pazila, da ne bi prestopila nevidne, a občutljive in ključne črte, s prečkanjem katere bi na eni strani ogrozila naraščajoči vpliv lastne države v tej z nafto bogati regiji in na drugi strani po nepotrebnem antagonizirala ključno izraelsko zaveznico in glavno trgovinsko partnerico Kitajske - ZDA.
Bolj izrazit je bil zato danes objavljen komentar v Global Timesu, ki velja za medijsko trobilo kitajskih osrednjih političnih oblasti, iz katerega je poleg že omenjenega obžalovanja zaradi nedolžnih civilnih žrtev moč razbrati pričakovano kitajsko oceno, da je k ponovnemu razplamtevanju ognja sovraštva in nasilja v kronično nestabilni regiji posledica zakulisnih interesnih namer Zahoda oziroma ZDA.
"Pristranskost in vmešavanje zahodnih držav na čelu z ZDA v izraelsko-palestinsko vprašanje sta očitna že dlje časa, v bližnjevzhodne konflikte pa so bili doslej v ozadju pogosto vpletene ZDA," so krivdo za izredne razmere v Zalivu pripisali hegemonističnemu Washingtonu.
O razlogih, zakaj se Kitajska ni in predvsem, zakaj se ne bo odkrito postavila na nobeno od vpletenih strani, pa so zapisali, da "hitra odločitev ZDA in nekaterih zahodnih držav, da se postavijo na eno ali drugo stran, ne le ne pomaga rešiti problema, temveč še dodatno priliva olja na ogenj."
Vprašanje pa je, v kolikšni meri bo Kitajska v primeru eskalacije konflikta v Gazi še naprej podpirala prizadevanja Palestincev po samouresničitvi, saj kritike, kakršno si je v Pekingu privoščil demokratski senator, ogrožajo nadaljnja prizadevanja kitajskega političnega vodstva po stabilizaciji odnosov z ZDA. Kitajsko taktično žrtvovanje palestinskih teženj, če ne že podpora Izraelu, bi se namreč lahko izkazalo za pomemben pogajalski vložek pri odvračanju ZDA od zaostrovanja odnosov v času, ko država zavoljo krepitve gospodarstva še toliko bolj potrebuje pomoč svojih mogočnih trgovinskih partneric na Zahodu.
*Novica je bila dopolnjena z informacijo, da se ameriški predsednik Joe Biden zelo verjetno namerava sestati s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom.