Gospodarski vpliv se v regiji Adria kupuje z juani

Kitajski voditelj Xi Jinping je v začetku maja prvič po pandemiji covida 19, zaradi katere se je azijska velikanka za več let zaprla pred svetom, mudil v Evropi. O zgodovinskem pomenu dogodka bolj kot spevna retorika kitajskega voditelja o vzajemno koristnem sodelovanju med Kitajsko in Evropsko unijo priča več kot 85 meddržavnih sporazumov, memorandumov in pogodb, ki jih je Xi sklenil z voditelji Francije, Srbije in Madžarske.

"Nemogoče je razlikovati, ali gre za (geo)politično ali gospodarsko motiviran obisk," je za Bloomberg Adria Xijevo turnejo povzela nekdanja Delova poročevalka iz Pekinga Zorana Baković. Da gre za preplet enega in drugega, kot je dejala poznavalka Kitajske, potrjuje dejstvo, da sta Srbija in Madžarska pomembni pristopnici h kitajskemu megaprojektu pasu in ceste (BRI), Francija pa potencialen vzvod pritiska na enotnost Evropske unije.

Srbijo in Madžarsko krepijo kitajske gospodarske mišice

Po lanskem izstopu Italije iz BRI, ki velja za jedrno članico EU in njeno tretje gospodarstvo, je strateška teža Beograda in Budimpešte toliko večja. Predavatelj mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Faris Kočan srbski vidik obiska povzema z namero Beograda, ki želi svetu pokazati, da zmore nadaljevati politiko gibanja neuvrščenih, torej sedenja na dveh oziroma treh stolih hkrati. Srbija se s povezovanjem s Kitajsko poskuša v regiji uveljaviti kot dejavnik stabilnosti, kot pomemben akter, da ne rečem celo sekundarna sila, še doda poznavalec.

Kitajske naložbe v Srbijo in Madžarsko so v zadnjih letih presegle 15 milijard dolarjev. Med letoma 2014 in 2023 je Peking v srbsko gospodarstvo vložil 5,5 milijarde dolarjev, medtem ko naj bi mešane kitajsko-srbske naložbe v tamkajšnjo infrastrukturo narasle na 27 milijard, kažejo načrti srbske vlade.

Prav slednje so glavni vzvod za krepitev kitajske navzočnosti v regiji. Kitajska namreč Srbijo in Madžarsko, ključni partnerici Kitajske v Evropski uniji (EU) in regiji Adria, povezuje prek naložb v rudarsko, kovinarsko in avtomobilsko industrijo, s čimer poskuša prodreti na 450-milijonski evropski trg. Xi je tako med obiskom pri madžarskem premierju Viktorju Orbanu sklenil celovito strateško partnerstvo ter kopico sporazumov, s katerimi se ta vzhodnoevropska država spreminja v kitajsko globalno vozlišče za izdelavo litijskih baterij.

Bloomberg Mercury

 

Kitajsko zunanje ministrstvo je v zvezi z načrti v okviru BRI v regiji Adria pojasnilo, da namerava država v prihodnje prek kopenskih, pomorskih in zračnih povezav regijo medsebojno preplesti in povezati s tranzitnimi evrazijskimi potmi. Pri tem ključno vlogo igra železniška povezava med Beogradom in Budimpešto, ki jo namerava ljudska republika povezati z grškim pristaniščem Pirej. Ta je od leta 2016 v lasti kitajske SOE (state-owned enterprise) Cosco.

Toda 3,8 milijarde evrov vredna os Beograd–Budimpešta, ki je nevralgična točka kitajskega prodora na trge EU, ne poteka po načrtih. Povezava bo namreč po številnih zapletih predvidoma dokončana šele prihodnje leto. Glede nadaljnje infrastrukturne povezave z Azijo pa so na ministrstvu pojasnili, da prihaja do zamud zaradi "varnostnih zadržkov". To lahko razumemo kot evfemizem za ukrajinski konflikt, ki je v marsičem upočasnil gospodarske načrte velikanke v regiji Adria pa tudi v EU.

Kitajski vpliv v regiji za volanom e-avtomobilov

Tehnologije zelenega prehoda, zlasti e-vozila, solarni paneli in vetrne turbine, so temelji novega ekonomskega modela Ljudske republike, ki šibko domače povpraševanje (notranji trg ima komaj 38 odstotkov BDP) blaži s krepitvijo izvoza – zlasti v EU.

To zaradi že tako velikega, 291 milijard evrov vrednega trgovinskega primanjkljaja moti Bruselj, a to ne pomeni, da gre Pekingu vse kot po maslu. Kitajski avtomobili se kopičijo v evropskih lukah, saj se prodaja e-vozil v EU ohlaja. To pa za kitajsko politično vodstvo pomeni svojevrstno težavo, saj je cilj BRI po oceni Igorja Rogelje, predavatelja z Univerzitetnega kolidža v Londonu, uporabiti gospodarstvo na strateško premišljen način, ki prevelike zmogljivosti spreminja v osi ekonomskega razvoja in političnega vpliva Kitajske.

Peking se ob tem zaveda, da brez dostopa do evropskega in ameriškega trga ne bo širjenja, ne političnega, ne ekonomskega vpliva, predvsem pa lahko pozabi na udejanjanje petodstotne gospodarske rasti v tem letu. "Kitajska je v zadnjih letih razvila številne tuje trge, toda ZDA in EU sta še naprej najpomembnejša," pravi Zorana Baković.

Poznavalka navaja, da sta v prihodnje v Srbiji predvideni odprtji dveh kitajskih obratov, povezanih z avtomobilsko industrijo. "Kitajska načrtuje odprtje tovarne za izdelavo baterijskih ohišij za e-vozila in obrat za proizvodnjo aluminijskih delov," pravi. "Kitajska bo povezala Madžarsko [tu sta že BYD in CATL] in Srbijo za prodor na evropski trg električnih vozil," strne širšo strategijo Xijeve turneje.

Srbija pa je za Kitajsko pomembna tudi zaradi prehranske varnosti, saj z julijem začne veljati prostotrgovinski sporazum, ki vključuje številne prehranske izdelke. Predsednik Aleksandar Vučić je dejal, da bo Srbiji zagotovil prihodnost, saj bo v prihodnjih petih do desetih letih ukinil carine za skoraj 95 odstotkov njenega izvoza na Kitajsko, od jabolk do govejega mesa.

Bloomberg Mercury

 

Vpliv volitev v EU in ZDA

Preplet gospodarstva in politike v kitajskih načrtih morda najbolj nazorno odražajo odzivi njenih sistemskih tekmic. Washington namerava zvišati carine na kitajske sončne celice, čipe, baterije in e-vozila, pri čemer se bodo te v zadnjem primeru celo početverile in narasle na sto odstotkov. Poznavalci ozadje drastičnega ukrepa postavljajo v kontekst ameriških volitev, saj so sindikati ameriške avtomobilske industrije tradicionalni zavezniki demokratske stranke predsednika Joeja Bidna.

Podobni logiki glede Kitajske sledi tudi strategija EU. Evropska komisija bo predvidoma prihodnji mesec predstavila izsledke preiskave o razsežnosti državnih subvencij kitajskih avtomobilskih znamk, ki jo je lani napovedala predsednica Ursula von der Leyen. Zorana Baković navaja, da bi morale evropske carine narasti na vsaj 50 odstotkov, da bi lahko zamejili izvozno reko kitajskih e-vozil.

Xi strnil evropske vrste

Medtem ko je Xi z obiskom Francije, Srbije in Madžarske iztržil pomembne dogovore za kitajska podjetja, ki se s francoskimi partnerji povezujejo na področju baterijske tehnologije in energije, pa srečanje s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in Ursulo von der Leyen v Parizu z vidika omilitve trgovinske vojne zanj ni obrodilo želenih sadov.

Uradno namreč nobena stran ni najavila preklica omejevalnih ukrepov na področju trgovine. Xiju s šarmantnimi gestami dobrikanja in »medenimi« gospodarskimi sporazumi ni uspelo omajati Macronove podpore napovedanim bruseljskim ukrepom.

Vprašanje je, kako dolgo in odločno bo pri strategiji razdvajanja evropskih partnerjev in čezatlantskih zaveznikov, kjer pomembno vlogo igra prav krepitev sodelovanja z državami regije Adria (in Madžarsko), vztrajal Xi. Zorana Baković namreč meni, da je evropski trg zelo pomemben za doseganje kitajskih ciljev več kot petodstotne gospodarske rasti.

"Kitajska za uresničitev svojih ambicioznih načrtov rasti vsaj toliko potrebuje evropski trg, kot Bruselj za svoj zeleni prehod in preživetje industrije potrebuje kitajske potrošnike in proizvajalce," pronicljivo povzame poznavalka. Bo torej v prihodnje prevladala geopolitika, s katero želi Peking zamajati globalni primat ZDA, ali gospodarski interes, ki je nujen za doseganje razvojnih ciljev Ljudske republike in potrjevanje legitimnosti partijskega režima doma?

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar