Golob: 'EU bi se morala notranje preoblikovati'

Po včerajšnjem vrhu Evropske politične skupnosti (EPC), na katerega je bilo povabljenih 47 voditeljev držav, se je politično pestro dogajanje v španski Andaluziji danes skrčilo na 27 evropskih voditeljev in nadaljevalo z neformalnim vrhom EU. Slednjega se je udeležil tudi slovenski premier Robert Golob, ki je med zasedanjem prejel in sprejel neljubo novico, da ga zaradi očitkov o nepravilnostih pri izvajanju razpisa za financiranje nevladnih organizacij zapušča ministrica za javno upravo in soustanoviteljica Gibanja Svoboda Sanja Ajanović Hovnik.

Zgodovinska širitev EU do 2030 ali 2027?

Na vrhunskem evropskem srečanju pa so bile ne glede na mini politični vihar v Sloveniji, ki zaradi ključne vloge Ajanović Hovnik tako v vladi kot tudi stranki nemara napoveduje prvo eksistenčno krizo Golobove vlade, na agendi mnogo bolj pereče teme. Poleg varnosti, migracij in konkurenčnosti gospodarstva stare celine je bilo največ govora posvečenega bodoči širitvi EU.

V čakalnici z datumom 2030 se gnete kar nekaj držav, med njimi je večina balkanskih, kjer velja omeniti Srbijo, ki se na vstop bolj ali manj neuspešno poteguje že nekaj let, pri čemer se kronično zatika pri kosovskem vprašanju. Beograd si nobenih uslug ne dela niti z bolj ali manj izrazitimi simpatijami v odnosu do putinističnega režima. Nič boljše ne kaže Severni Makedoniji, ki je vedno znova talka vplivnejših sosed, ki so že članice ekskluzivnega evropskega kluba. V podobni situaciji je tudi Bosna in Hercegovina, ki je na drugi strani žrtev nedavne in nasilne regijske zgodovine.

 

 

Poleg držav Zahodnega Balkana pa so v bruseljskem preddverju še Gruzija, Moldavija in seveda Ukrajina. Najtrši oreh je po pričakovanjih prav slednja, ki je – poleg vseh ostalih izzivov, ki običajno pestijo manj razvite in bolj skorumpirane kandidatke – pod rusko okupacijo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki se je v prizadevanjih za zahodno orožje v zadnjega pol leta že dodobra izmojstril, glede vstopa njegove države v Unijo ni izgubljal časa. Tako je že v ponedeljek sporočil, da je evropska Ukrajina "samo vprašanje časa".

Ukrajini skoraj 190 evropskih razvojnih milijard

A če čas ni ovira, potem je to vsekakor denar. Kot običajno gre pri širitvi EU pravzaprav za denar, saj so pri Financial Timesu še pred zasedanjem objavili izračune Bruslja, ki razkrivajo, da bi bila širitev z Zahodnim Balkanom, Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino kaj drag projekt.

 

 

Če ne bi prišlo do spreminjanja pravil in bi ta ostala enaka kot v proračunskem obdobju 2021–2027, bi Ukrajina v sedmih letih iz bruseljske blagajne prejela 186 milijard evrov, kar bi bila predvsem posledica prejemkov iz naslova kmetijstva in kohezije. Časnik poroča, da so bruseljski uredniki naračunali, da bi se sedemletni proračun, ki je zdaj vreden okoli 1200 milijard, s širitvijo podražil še za dodatnih 257 milijard.

Vendar še preden se evropske politične elite dogovorijo o tem, kdo se jim lahko pridruži pri sooblikovanju zveličanega vseevropskega projekta, se morajo zediniti, kakšna bosta protokol in pa časovni okvir. Čeprav je predsednik Evropskega sveta Chrales Michel prav med nedavnim obiskom Slovenije dejal, da je treba širitev Unije zaključiti do 2030, naj bi njegov kabinet letnico po navedbah portala Politico 'potegnil iz zraka'. "Zato, da bi se evropske politične elite zganile, bi bilo bolj realno predlagati letnico 2027," so zapisali na portalu, sklicujoč se na neimenovane vire znotraj bruseljske birokracije.

Slovenski premier je ob robu vrha dejal, da "imamo samo dve poti: ali se notranje preoblikujemo, kar bo dolgotrajen proces, in najverjetneje ne bo uresničen v letu ali dveh, ali pa da najdemo v procesu širitve več faz. Samo tako bi širitev lahko napredovala v nekih zmernih časovnih rokih."

Golob dodaja, da bi morale članice prehod kandidatk med posameznimi stopnjami potrjevati s kvalificirano večino, kar pomeni s podporo 55 odstotkov držav članic, ki skupaj predstavljajo 65 odstotkov prebivalcev EU. "Na ta način bi bil lahko napredek pri vseh kandidatkah merljiv, hkrati pa tudi dovolj postopen, da bi lahko kandidatke temu sledile. Danes na neki način opažamo, da pri kandidatkah ni prave motivacije," je še povedal premier.

Evropa se sprašuje, kakšna je cena varnosti

Širitev EU je zimzelena tema, ki praviloma močno razburja in deli mnenja obstoječih članic. V primeru, da bi prišlo do širitve v predvidenem obsegu, bi države, ki so danes še pod povprečjem EU, postale neto plačnice, ki bi iz skupne malhe prejele manj, kot pa vanjo vplačale. Med njim bi bila poleg Cipra, Češke, Estonije, Litve in Malte tudi Slovenija. To bi pomenilo, da naša država ne bi bila več deležna kohezijskih milijard. Golob je v zvezi s tem dejal, da upa, da bo Slovenija "prej ali slej postala neto vplačnik, saj bi to pomenilo, da smo dovolj razviti."

Širitev pa z vidika finančnih posledic ni po godu niti 'jedrnim' bogatejšim državam, kot so Francija, Nemčija in Nizozemska. Vendar kljubovanje ruskemu zgodovinskemu revizionizmu, kitajskemu gospodarskemu ekspanzionizmu in ameriški geopolitični hegemoniji ni zastonj.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar