Zgodovinska odstavitev McCarthyja začasno umirja politične razmere v ZDA

ZDA so se ob včerajšnji odstavitvi predsednika predstavniškega doma Kevina McCarthyja znašli v nenavadnem položaju, ko je po skorajšnji paralizi zvezne vlade vanjo malodane zašla še ameriška zakonodajna veja.

Predstavniški dom ameriškega kongresa je namreč s tesnim preglasovanjem 216 glasov proti 210 s položaja odstavil predsednika McCarthyja, ki je doslej opravljal najnujnejše posle in naloge za tekoče delovanje najvišjega zakonodajnega telesa v tej državi. Za svoj obstoj bi potreboval 218 glasov, a pičla manjšina radikalne struje v lastni stranki je izglasovala zgodovinsko odločitev za njegovo odstavitev. Tretji najpomembnejši položaj v državi pa nima zgolj ključne postopkovne funkcije, ampak gre obenem za pomembno politično figuro, ki v mnogočem določa usmeritev in agendo znotraj stranke, ki ji pripada.

Prva uspešna odstavitev predsednika predstavniškega doma kongresa v ameriški zgodovini je notranjepolitične razmere v času že tako negotovih gospodarskih razmer in razvnetega predvolilnega obdobja nekoliko stabilizirala. Kljub temu pa  precedenčna odločitev ameriških zakonodajalcev sproža nekatera vprašanja, ki nimajo jasnega odgovora.

Odstavitev Kapitol pahnila v boj za oblast

Namere radikalnega krila republikancev pod vodstvom floridskega predstavnika Matta Gaetza, ki je po sobotnem sprejetju začasnega financiranja ameriške zvezne uprave McCarthyja označil za prevaranta in napovedal začetek postopka za njegov odpoklic s predsedniškega mesta, so po nekaj vročičnih dneh naposled uresničile. A če se je republikanskim radikalcem posrečil veliki politični met (torej prikaz njihove moči in vpliva znotraj stranke), je to po drugi strani slab obet za nadaljnje odločanje o prihodnji javni porabi ZDA.

Bloomberg poroča, da odločitev ameriških parlamentarcev, ki je v ameriški zgodovini brez primere, saj sta bila doslej samo dva neuspela podobna poskusa odstavitve, sproža dodatne pomisleke glede doseganja medstrankarskega dogovora za potrditev državnega proračuna.

V soboto sprejeti kompromisni predlog, ki ga je le stežka izposloval prav McCarthy, s čimer si je nakopal srd radikalcev v lastnih vrstah, je namreč le začasen. Ameriška zvezna vlada bo – strogo zakonodajno gledano – lahko delovala samo do 17. novembra, potem pa bodo morali predstavniki ljudstva znova najti skupni jezik glede zagotavljanja finančne vzdržnosti države.

 

 

Dejstvo, da je odpoklic predsednika predstavniškega doma nazorno pokazal, kako ranljiv in nesuveren je ta sicer ključni položaj v državni hierarhiji v ozračju frakcijskih bojev republikanski stranki, daje slutiti, da se sredi novembra obeta ponovitev drame zadnjih nekaj dni.

"Zaradi odstavitve Kevina McCarthyja z mesta predsednika predstavniškega doma se je v kongresu vnel notranji boj za oblast, saj ga čakajo ključni roki za preprečitev zaprtja vlade in odobritev pomoči Ukrajini. Vse to v času, ko se država bliža predsedniškim volitvam," zapleteno in kaotično ozračje na kapitolskem griču opisuje Bloomberg.

Slabi novembrski obeti

To so seveda neugodne napovedi za finančne trge, kjer so vrednosti ameriških delnic včeraj močno zanihale navzdol. Vlagatelje so negativno presenetili tudi zgodovinsko visoki stroški zadolževanja, saj se je donosnost ameriških 30-letnih obveznic s 4,85 odstotka dvignila na najvišjo raven po letu 2007; donos za desetletne dolžniške papirje pa je bil medtem pri 4,74 odstotka.

Trgi ob tem pričakujejo, da bodo centralni bankirji Feda do konca leta vsaj še enkrat podražili denar v obtoku finančnega sistema, pri čemer bodo v svoje odločitve nedvomno vključili tudi posledice določanja ameriškega proračuna oziroma ravni javne porabe za prihodnje leto.

McCarthy, ki so mu številni očitali kvečjemu revijalno opravljanje predsedniške funkcije, je dejal, da se ne bo znova potegoval za položaj. Tega je izgubil, pa čeprav si je ob glasovanju o lastni nezaupnici zagotovil 98 odstotkov podpore v vrstah republikancev. Za njegov odpoklic je namreč glasovalo le osem članov republikanskega kongresnega tabora, ki se deklarirajo za zagovornike in branilce ultrakonservativnih vrednot ameriškega volilnega telesa, kamor med drugim spada tudi sloka državna uprava. Njihovo neodobravanje naj bi bila zato posledica preskromnih prihrankov pri državnih izdatkih, hkrati pa naj bi McCarthy na lastno pest sklenil dogovor z demokrati glede nadaljnje pomoči Ukrajini.

"Ne obžalujem, da sem se pogajal," je po odločitvi o njegovem odhodu dejal McCarthy. "Ne obžalujem svojih prizadevanj za oblikovanje koalicij in iskanje rešitev."

Vprašanje državne porabe deli republikance

Srditi spopad glede omejevanja porabe zvezne vlade je razkril globoke delitve med republikanci. To je namreč glavna ideološka ločnica med zmernimi in radikalnimi člani stranke, pri čemer so slednji zvesti nekdanjemu predsedniku Donaldu Trumpu. Analitiki menijo, da je obglavljenje predstavniškega doma zmaga za Trumpa, ki bije boje proti zvezni vladi v rokah demokratov. Pa tudi zaradi tega, ker je s tem dosegel tisto, kar mu ni uspelo s hujskanjem horde, ki je januarja leta 2021 izvedla napad na Kapitol, meni profesor ameriške zgodovine Sean Wilentz.

Novim akterjem navkljub gre pri vprašanju racionalizacije javne porabe za zimzeleno politično temo, ki je s položaja predsednika nazadnje resda odnesla McCarthyja, a s podobnimi težavami se je pred njim soočal že republikanski predhodnik Paul Ryan.

 

 

Razprtije v stranki so glavni razlog, da so bili rezultati republikancev v letih 2018, 2020 in 2022 pri porazdelitvi najpomembnejših zakonodajnih teles v ZDA doslej porazni. Konservativcem je z izvolitvijo Trumpa leta 2017 resda pripadel predsedniški stolček v zveličavni Ovalni pisarni, a tudi to je bilo za večino republikancev pirova zmaga. Trump se je namreč po prepričanju številnih analitikov v Belo hišo preselili prav na račun frakcijskih bojev v stranki, v mnogočem pa jih je s svojo razdvajajočo in razvnemajočo retoriko dodatno zaostril.

Po dramatičnem glasovanju, na katerem so se na govorniškem odru zvrstili McCarthyjevi zavezniki in kritiki, ki so vanj uperili najbolj strupene in ostre komentarje, je tekoče posle prevzel republikanec Patrick McHenry. Vršilec dolžnosti predsednika bo do ponovnih volitev za stalnega predsednika na položaju ostal kar nekaj časa, saj bodo člani za teden dni odšli domov, potem pa se bodo 11. oktobra ponovno zbrali na volitvah. Takrat pa je mogoče ponovno pričakovati nadaljevanje notranjepolitičnih bojev za oblast v ameriškem hramu demokracije.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar