Melonijeva omilila retoriko glede obdavčevanja bank

Italijanska premierka Giorgia Meloni je po vladni potrditvi zakona, ki med drugim predvideva 40-odstotni davek na presežne dobičke bank, nekoliko omilila svoj ton glede izvedbe načrtov za obdavčenje finančnih institucij.

Tako je šefinja vlade zahodnih sosedov v intervjuju za časnik Il Sole 24 Ore dejala, da država ne namerava obdavčiti "zakonitih dobičkov" bank. Premierka, ki vodi desnosredinsko vladno koalicijo, je povedala še, da je prepričana, da na trgovinske odnose s Kitajsko ne bo vplivala nobena odločitev Rima v zvezi s prihodnostjo kitajske pobude pasu in ceste.

Italija je namreč edina država kluba najrazvitejših G7, ki je del pobude, saj ima s Kitajsko sklenjen sporazum o sodelovanju. Med drugim so si Kitajci na podlagi tega obetali uresničitev velikih načrtov s tržaškim pristaniščem, ki pa se niso uresničili.

Kitajska dilema

Trajanje sporazuma, ki ga je Italija s Kitajsko sklenila leta 2019, se namreč izteka, saj bo ob koncu leta prenehal veljati, Rim pa ga po vse bolj verjetnih napovedih ne bo obnovil. Obrambni minister v Melonijevi vladi Guido Crosetto je denimo v zvezi s pobudo dejal, da je bila odločitev o vstopu "obupna", saj italijanski izvozniki od tega niso imeli skoraj nobene koristi. Po drugi strani pa se je močno povečal kitajski izvoz v Italijo, ki je lani znašal kar 45,6 milijarde dolarjev. Za primerjavo: Italija je lani na Daljni vzhod izvozila za slabih 20 milijard dolarjev blaga.

Crosetto je ob tem jasno orisal dilemo, s katero se glede nadaljnjega sodelovanja z drugim gospodarstvom sveta soočajo naši zahodni sosedje: "Vprašanje danes je, kako se umakniti iz pobude, ne da bi pri tem škodovali odnosom s Pekingom. Res je, da je Kitajska konkurentka, vendar je tudi partnerica," je povedal v intervjuju za Corriere della Serra konec julija.  

Davek, o katerem bo odločal parlament

Navedbe Melonijeve v primeru obdavčevanja bank in na račun sodelovanja s Kitajsko kažejo na postopno razvodenitev njenih stališč, ki so zlasti z intervencionističnim davkom v zadnjih tednih presenetila vlagatelje. Gre namreč za davek, ki ga je italijanska vlada sprejela sredi avgusta. Ta nekoliko nepričakovano uvaja 40-odstotni davek na presežne lanske in letošnje dobičke bank, ustvarjene zaradi višjih obrestnih mer ECB. Davek ob tem ne bo smel preseči 0,1 odstotka aktive posamezne banke.

Cilj davka je po navedbah Rima razbremeniti prebivalstvo, ki se je znašlo pod pritiski visoke inflacije in obrestnih mer, vendar pa ga mora pred uveljavitvijo potrditi še parlament. Ta naj bi o zakonu razpravljal septembra.

Melonijeva vlada je vse bolj dejavna na področju korporativnega upravljanja v tistih podjetjih, v katerih ima država določen lastniški delež. Tako je Rim v ponedeljek sprejel odlok, ki državi omogoča, da prevzame delež v telekomunikacijskem operaterju Telecom Italia, kar je del prizadevanj državnega vodstva, da si zagotovi večji nadzor nad strateškimi sredstvi.

Premierka je v omenjenem intervjuju še pojasnila, da se je Rim za ohranitev nadzora "odločil", ker je ta v interesu zaščite svobodnih trgov.

V zvezi s Kitajsko oziroma vlogo Italije v pobudi pas in cesta je premierka dejala, da bo o tem v prihodnje moral razpravljati še italijanski parlament. Na končno odločitev bodo pomembno vplivale tudi ZDA, ki od Italije pričakujejo, da se bo umaknila iz pobude.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar