Italijanska vlada si prizadeva, da bi do konca leta odobrila ukrep za pomoč posojilojemalcem, ki so se znašli v težavah. Ob naraščajočih obrestnih merah želi vlada premierke Giorgie Meloni pomagati družinam in podjetjem, a vznemirja vlagatelje. Vlada želi vzpostaviti nov ukrep, ki bi posameznikom in manjšim podjetjem omogočil, da odplačajo dolgove, ki so že zapadli, za delček njihove nominalne vrednosti, po poročanju Bloomberga pravijo neimenovani viri.
Vendar bi lahko novi zakon še bolj razburil posojilodajalce in mednarodne vlagatelje v državi, ki so še vedno nezadovoljni zaradi novega davka na presežne dobičke bank. Vlagatelji so predvsem zaskrbljeni zaradi možnosti, da bi ukrepi izničili njihove donose in ogrozili italijanski trg slabih posojil.
"Naš cilj je razbremeniti čim več ljudi in podjetij slabih posojil, poravnati stare dolgove," je za Bloomberg povedal minister za industrijo Adolfo Urso. Podobno kot pri davku na bančne dobičke, ki je bil sprejet v začetku tega meseca, želijo zakonodajalci zajeziti presežne dobičke, ki so jih v žep pospravili finančni akterji. Vlagatelji v slaba posojila, pogosto mednarodni, so te dolgove kupili v dramatičnih okoliščinah in "špekulirajo z dvojnimi slabostmi" bank in posojilojemalcev, pri čemer ustvarjajo "posojilom podobne marže", ki so "odkrito nesprejemljive", je navedeno v osnutku zakona.
Preberi še
Davek na dobičke bank: Golob pričakuje solidarnost, kaj pravi Brodnjak
Ali tudi slovenska vlada razmišlja o taki potezi?
09.08.2023
Italijanska vlada presenetila z davkom na presežne dobičke bank
Izkupiček od dajatev bo uporabljen za pomoč imetnikom hipotekarnih posojil in za nižanje drugih davkov.
08.08.2023
Italija se umika iz kitajskega sporazuma nova svilna pot
Premierka Giorgia Meloni: 'Težko je najti pravo ravnotežje'.
31.07.2023
Novi zakon bi italijanskim posojilojemalcem z dolgovi v višini manj kot 25 milijonov evrov, ki so zapadli med letoma 2015 in 2021, omogočil, da jih odkupijo od skladov, ki so jih pred koncem lanskega leta kupili od domačih posojilodajalcev. Dolžniki bi plačali 20 odstotkov dolga.
"Predlagani zakon omejuje najvišjo izterjavo najboljših posojil, medtem ko posojila, pri katerih je izterjava nizka, ostajajo nespremenjena – to vpliva na smiselnost njihovih naložb," je ocenil Gregorio Consoli, vodilni partner za finance v odvetniški družbi Chiomenti iz Milana. "Dokler bo obstajala negotovost glede pravil, bodo skladi verjetno prenehali vlagati, banke bodo težje prodale svoja slaba posojila, to pa lahko vpliva na njihovo sposobnost odobravanja novih posojil," je dodal Consoli.
Ukrep bi bil nov udarec za italijanski trg slabih posojil, ki je od leta 2015 privabil številne mednarodne kupce. Mednarodni skladi so v zadnjih osmih letih za nakup slabih posojil italijanskih bank porabili več milijard evrov.
Po poročilih družbe PricewaterhouseCoopers so odsvojitve pomagale zmanjšati nedonosno izpostavljenost italijanskih posojilodajalcev s 341 milijard evrov ob koncu leta 2015 na 58 milijard evrov marca letos.