Vrednost rublja se topi, slovenski izvoz v Rusijo pa eksplozivno raste

Invazija Rusije se vleče že leto in pol. Rubelj izgublja vrednost in je trenutno na najnižji točki od začetka vojne, torej marca 2022. Trenutno za en rubelj ne dobimo niti centa – v dolarjih ali evrih. Tečaj rublja danes kotira pri 0,99 ameriškega centa in 0,90 evrskega centa. Vrednost rublja se je v primerjavi z obema valutama letos zmanjšala za dobro četrtino. Od vrha, ki ga je rubelj dosegel junija lani, pa se je vrednost skoraj prepolovila.  

Ruska centralna banka skuša stabilizirati valuto z ustavitvijo nakupov tujih valut na domačem trgu do konca leta 2023. S to odločitvijo je želela "zmanjšati volatilnost finančnih trgov", je sporočila centralna banka.

 

 

Rusija, ki ima že osem mesecev zapored proračunski primanjkljaj, poskuša spodbujati gospodarstvo, prizadeto zaradi krčenja izvoza in mednarodnih sankcij. Guvernerka ruske centralne banke Elvira Nabiulina je kot glavni razlog za šibkost rublja večkrat navedla poslabšanje trgovinske menjave.

"Nihče ne želi imeti rubljev, na valuto pa vpliva tudi omejena ponudba deviz izvoznikov," je za Bloomberg dejal Erik Meyersson, glavni strateg za trge v razvoju pri družbi SEB AB v Stockholmu. "Medtem se tekoči račun plačilne bilance zaradi skokovitega povečanja uvoza in manjših prihodkov od izvoza slabša, kar še dodatno povečuje pritisk," je dejal.

 

Prihodki ruskih izvoznikov nafte in plina so se po najnovejših podatkih ruske centralne banke julija zmanjšali na 6,9 milijarde dolarjev s 16,8 milijarde dolarjev v enakem obdobju lani. Olajšanje omejitev za prenos denarja v tujino je povzročilo tudi pospešen beg kapitala iz Rusije.

Vlada kritizira centralno banko

Na drugi strani vladni predstavniki kritizirajo delovanje centralne banke. "Glavni razlog slabitve rublja in pospeševanja krepitve inflacije je mehka denarna politika," je v svoji kolumni za državno tiskovno agencijo Tass zapisal Putinov gospodarski pomočnik Maksim Oreškin. Rusija potrebuje močan rubelj, oblikovalci politik pa imajo potrebna orodja, da v bližnji prihodnosti normalizirajo vrednost valute, je dejal.

Mednarodna menjava Slovenije z Rusijo – padajo rekordi?

Šibak rubelj za zdaj še ni škodoval slovenskemu izvozu v Rusijo, saj se je ta v prvih petih mesecih povečal za 45 odstotkov, v primerjavi z istim obdobjem lani na 555,6 milijona evrov. Popolnoma drugačno sliko kaže slovenski uvoz iz  Rusije, saj je ta v prvih petih mesecih letos strmoglavil za 78 odstotkov, na 95,6 milijona evrov. To je vodilo v 460 milijonov evrov trgovinskega presežka v zgolj petih mesecih. Samo februarja letos je denimo Slovenija imela rekordnih 121 milijonov evrov mesečnega presežka (razlika med izvozom in uvozom). Slika je ravno obratna, kot je bila lani, ko smo beležili primanjkljaj. 

 

 

Članek je dopolnjen z izjavo o dvigu obrestne mere. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar