Bo Kremlju uspelo stabilizirati rubelj?

Potem ko je ruska centralna banka v začetku tedna z drastičnim dvigom obrestne mere za štiri odstotke ter ustavitvijo nakupov tujih valut na domačem trgu poskušala stabilizirati prosti pad nacionalne valute, se depreciacija rublja nadaljuje.

Čeprav je tamkajšnja guvernerka Elvira Nabiulina posegla po vzvodih, ki so bili po poročanju Bloomberga posledica političnih komentarjev in pritiskov Kremlja in s katerimi je poskušala "zmanjšati volatilnost finančnih trgov", njeni napori niso zmogli pomiriti razrvanih finančnih trgov.

Tečaj rublja se je v primerjavi z evrom in dolarjem v zadnjih dneh resda nekoliko stabiliziral in celo popravil. Vendar z enim evrom še vedno lahko kupimo dobre 104 rublje. Na psihološko mejo pod 100 rublji pa se je danes le popravila primerjava z ameriško valuto, ki se trenutno giblje pri dobrih 96 rubljih za dolar.

Vendar posegi tamkajšnjih osrednjih bankirjev niso povsem odpravili dvoma o ruski valuti, ki je zgolj odraz vsesplošnega nezaupanja v rusko gospodarstvo in posledično končno zmago ruskih sil v ukrajinski vojni. Rusko gospodarstvo je na krilih ukrajinske invazije že pred časom prešlo na vojni režim delovanja oziroma izpolnjevanja potreb vojaške mašinerije, zaradi česar se ruska emisijska banka vse težje spoprijema s krepitvijo inflacijskih pritiskov.

To v svojem poročilu kot osrednje tveganje omenja tudi poročilo tamkajšnje centralne banke, ki si prizadeva raven inflacije spraviti pod štiriodstotno mejo. Na letni ravni je bila tekoča rast cen v zadnjih treh mesecih v povprečju 7,6-odstotna, pri čemer je smotrno pričakovati dodatno povečanje, še navaja banka.  

Ruska monetarna politika v rokah Kremlja?

Guvernerka Nabiulina je s svojo razmeroma konservativno monetarno politiko, s katero ji je ob tveganjih ruske "posebne vojaške operacije" navkljub uspelo celo zagotavljati blago gospodarsko rast in obvladovanje inflacije, doslej uživala precejšnje zaupanje osrednjih političnih oblasti v Moskvi.

Ne nazadnje je Mednarodni denarni sklad (MDS) v svoji zadnji reviziji gospodarskih napovedi za Rusko federacijo oceno rasti BDP popravil na pet odstotkov, a analitiki zdaj opozarjajo, da se gospodarstvo zaradi prehoda na vojno gospodarstvo pregreva. S tem pa se posledično stopnjuje tudi pritisk na rubelj.

Financial Times (FT) je danes poročal, da bo predsednik Vladimir Putin osebno prevzel nadzor nad odrejanjem ekonomske in monetarne politike. Avtokrat se namreč namerava sestati s svojimi ekonomskimi svetovalci in predstavniki finančnega ministrstva, ki bodo guvernerki pripravili priporočila za nadaljnje korake pri izvajanju politike emisijske banke.

FT med temi izpostavlja nekonvencionalni krizni ukrep, s katerim bo putinistični režim domačim izvoznikom odredil, da del svojih prihodkov v devizah, ki so večinoma trenutno v tujini, pretvorijo v rublje. Predlog finančnega ministrstva vključuje prodajo do 80 odstotkov prihodkov podjetij v tuji valuti, medtem ko za podjetja, ki tega ne bi hotela storiti, predvideva prepoved prejemanja državnih subvencij.

Razraščanje avtoritarnih ukrepov na področju gospodarstva med drugim odražajo tudi nekateri drugi predlagani ukrepi, ki vključujejo prepoved izplačevanja dividend, ukinitev uvoznih subvencij, omejitev valutnih zamenjav in zmanjšanje zneskov deviz, ki jih izvozniki lahko prenesejo iz Rusije.

"O teh zadevah ne bo odločal nihče drug kot on," pa je za FT v zvezi z vplivom Putina na odrejanje monetarne politike dejal eden od neimenovanih virov v ruski vladi.

 

 

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar