Vlada z rebalansom za odpravo posledic poplav namenja 520 milijonov evrov

Danes je vlada na izredni seji odločala o rebalansu proračuna. Kot je po seji dejal minister za finance Klemen Boštjančič, z rebalansom namenjajo 520 milijonov evrov za hitro odpravljanje posledic poplav, vendar dodatno zadolževanje proračuna ne bo potrebno.

Na ministrstvu zdaj odpirajo nov podprogram sredstva za pomoč ob naravnih nesrečah. Vlada bo 300 milijonov evrov zagotovila s prenosom pravic porabe iz bilance B, za nadaljnjih 220 milijonov evrov pa se bo povečala poraba proračuna. Ker minister meni, da vsa sredstva iz prve postavke ne bodo porabljena letos, to po njegovih besedah ne bo bistveno vplivalo na javnofinančni primanjkljaj. Primanjkljaj naj bi porasel s 4,5 na 4,9 odstotka bruto domačega proizvoda.

"Ne gre, čeprav morda drugače izgleda, da gre za lahkotno računovodsko premetavanje številk. Sredstva smo zagotovili z velikimi napori, ker se zavedamo resnosti situacije. Kot varuh javnih financ zagotavljam smotrno pomoč tistim, ki jo potrebujejo," je zagotovil.

Letos za zdaj ne načrtujejo večjih sprememb, saj je večina večjih projektov že v teku. "Bodo pa posamezni resorji morali spoznati realnost in preoblikovati prioritete," je dejal. Med drugim vlada razmišlja o zamiku dokapitalizacije elektrodistributerjev.

Na vprašanje, ali morda tudi slovenska vlada, po vzoru italijanske in španske vlade, razmišlja o uvedbi davkov na izredne dobičke, je dejal, da bi o tem morda lahko razmišljali, a da je na tem področju evropska zakonodaja zelo stroga.

Evropska pomoč

"O številkah je še prezgodaj govoriti, bistvo pa je, da bo pomoč zagotovljena," sicer le en dan pred izredno sejo vlade v pisnem odgovoru za Bloomberg Adrio odgovoril finančni minister Klemen Boštjančič. Ne nazadnje je komaj včeraj prišla informacija o tem, kolikšna bo denarna pomoč EU v tem in prihodnjem letu – letos do 100 milijonov in naslednje leto 300 milijonov evrov nepovratnih sredstev. To pa tudi pomembno vpliva na rebalans letošnjega proračuna kot tudi proračun za leto 2024. Na srednji in dolgi rok pa se naši državi iz evropskih skladov obeta skoraj 6,5 milijarde evrov posojil in nepovratnih sredstev iz različnih evropskih skladov. 

Kakšen bo vpliv na BDP?

"Da bomo preprečili ekonomsko katastrofo, bo treba spremeniti prioritete," pravi ekonomist Mitja Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete. "Naravna katastrofa bo negativno vplivala na gibanje BDP predvsem v tretjem četrtletju," pa opozarjajo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

V drugem četrtletju Sloveniji napovedujejo 0,5-odstotno rast na četrtletni ravni. Šibkost v industriji bo namreč ublažila še vedno prisotna rast v storitvah. "Naravna katastrofa bo negativno vplivala na gibanje BDP predvsem v tretjem četrtletju, in sicer v obliki upada industrijske proizvodnje in izvoza, ki bo posledica nastale situacije v prizadetih podjetjih in povezani verigi vrednosti," pojasnjujejo na GZS.

Na drugi strani pričakujejo pozitiven prispevek inženiringa in gradbeništva na BDP v nekaj prihodnjih četrtletjih. "Neposredna škoda na osnovnih sredstvih ne vpliva na BDP, dodatne nabave pa ga povečujejo. Posledično je možnost, da bo BDP na četrtletni ravni v tretjem četrtletju nespremenjen ali pa se bo zmerno znižal," dodajajo. Napovedujejo pa, da že v zadnjem četrtletju pričakujejo ponovno rast BDP zaradi okrevanja poslovanja v zdaj prizadetih podjetjih.

Rebalans proračuna bo po njihovem mnenju usmerjen v ukrepe za odpravo škode na infrastrukturi in podjetjih in bo verjetno znižal določene druge investicije. Prav tako bo del nastale škode mogoče odpraviti s pomočjo evropskih sredstev. "Posledično pričakujemo nekoliko večji primanjkljaj v letošnjem in naslednjem letu, vseeno pa je treba povedati, da je bil ta v prvi polovici leta manjši od pričakovanj," poudarjajo na GZS.

Kovač: 'Ob naravni se lahko zgodi še ekonomska katastrofa'

"Te apokaliptične poplave bodo nedvomno imele katastrofalen vpliv na celotno slovensko ekonomijo, s tem pa bi morale imeti tudi takojšnje posledice pri pripravi proračuna in z njim povezanih prioritet," je prepričan Kovač. Poleg uničenih domov in infrastrukture je namreč zaradi uničenih tovarn ogroženih na tisoče delovnih mest.

Hkrati se po njegovih besedah zastavlja vprašanje, kaj bo takšen večmesečni izpad proizvodnje pomenil za položaj teh podjetij pri njihovih naročnikih, na njihovih trgih in za njihov položaj v svetovnih nabavnih verigah. "Že brez poplav je naše trenutno poslovno okolje – nenehno zviševanje administrativnih bremen in zviševanje davkov – do gospodarstva izjemno neprijazno in nespodbudno. Če pa k temu prištejemo še poplavno kataklizmo, lahko govorimo o pravi eksplozivni zmesi," pravi Kovač.

Zaradi ponovne uveljavitve evropskih fiskalnih pravil, povečevanjem obrestne mere, energetske krize, vojn in naraščajoče eksplozivne geopolitične nestabilnosti v svetu se nam lahko, pravi Kovač, ob naravni zgodi še ekonomska katastrofa.

"Finančno ministrstvo in vlada morata tako pri pripravi proračuna spremeniti svoje prioritete. Sredstva morajo preusmeriti od tako imenovanih mehkih vsebin nazaj k infrastrukturi in gospodarstvu, hkrati pa prekiniti škodljivo davčno in ekonomsko politiko," meni Kovač.

Sukič, Levica: 'Naj se jemlje tam, kjer se iracionalno zapravlja'

Nekaj besed o rebalansu proračuna je bilo slišati že na sredini izredni seji. Tako je tudi Nataša Sukič iz poslanske skupine Levica prepričana, da ga bo zagotovo treba že v kratkem sprejeti, da se zagotovi čim večji obseg pomoči.

Kot pravi, pa so veliko bolj resnična in največja grožnja naši varnosti naravne katastrofe. "To so podnebne spremembe in z njimi povezani ekstremni vremenski dogodki. Samo v zadnjem letu dni smo imeli nekaj deset takšnih dogodkov," je poudarila Sukič.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar