Kdo bo plačal nove dopuste in kako se bodo dokazovali razlogi zanje?

Ministrstvo za delo, ki ga vodi Luka Mesec, kljub odhodu delodajalcev iz Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) nadaljuje s pripravo predloga novele zakona o delovnih razmerjih. Ta prinaša nekatere novosti, ki jim nasprotujejo delodajalci in so do njih skeptični – med drugim v slovenski pravni red prvič vnašajo dopust za žrtve dopusta in pet dni oskrbovalnega dopusta. Državni sekretar na ministrstvo za delo Dan Juvan poudarja, da spremembe prinašajo pozitivne in napredne rešitve na področju delavskih pravic in omogočajo večja varnost sindikalnih predstavnikov ter učinkovit pregon kršitev delavskih pravic. Medtem pa delodajalci, kot smo pisali, menijo, da jim prinaša le vedno nove obveznosti.

Zakon naj bi v vladno obravnavo romal septembra, po nekaterih ocenah z ministrstva pa bi ga lahko uveljavili že z novim letom. Pri tem pa so na ministrstvu pripravljeni na pogajanja z delodajalci o tem, da se nekatere določne zakona uveljavijo kasneje (ne sicer tiste iz evropski direktiv, saj hitijo, da bi se izognili sankcijam iz Bruslja zaradi prepočasnega prenosa evropskih direktiv v slovenski pravni red).

Ministrstvo ocen finančnih posledic zakona, ki uvaja tudi pravico do odklopa in 48-urnega počitka zaposlenega, tako na javne finance kot na stroške delodajalcev, nima. Na ministrstvu ocenjujejo, da bo na celotno gospodarstvo vplivala predvsem pravica do oskrbovalskega dopusta, ostale določbe spremenjenega zakona pa le v manjši meri, saj gre za urejanje bolj specifičnih situacij.

Kdo bo plačal oskrbovalski dopust?

Z implementacijo evropske direktive se v slovenski pravni red prvič prenaša pet dodatnih dni neplačanega dopusta za delavce v primeru izdatne oskrbe oziroma nege družinskega člana, ki potrebuje obsežnejšo nego in podporo iz zdravstvenih razlogov. Tako bo imel vsak zaposleni pravico do petih dni dopusta, ki ne bo plačan, mu bo pa za ta čas delodajalec vseeno plačal socialne prispevke.

Kako bo zaposleni uveljavljal pravico do tega dopusta, in predvsem dokazoval, da je do njega upravičen, v zadnji javno objavljeni različici zakona, ni določeno. Na ministrstvu ne želijo, da bi se s pisanjem takšnih potrdil dodatno administrativno obremenjevalo zdravstvo, ki tega tudi ni pripravljeno početi. Tako tudi ne predvidevajo "univerzalnega" načina dokazovanja upravičenosti zaposlenih do koriščenja petih dni oskrbovalskega dopusta.

Kako bodo do dopusta prišle žrtve nasilja?

Ministrstvo želi posebej zaščititi žrtve nasilja v družini, za katere predlagajo posebno pravno varstvo: varstvo pred odpovedjo, 10 dni plačanega dopusta v času ko urejajo zadeve, povezane z nasiljem v družini. Delodajalci so pred izstopom iz ESS opozarjali, da o takšnem pravnem varstvu v času pogajanj sploh niso govorili. Kaj točno bi ministrstvo s tem dopustom urejalo?

Kot pojasnjujejo, gre za primere, ko morajo žrtve urejati zadeve na Centrih za socialno delo, na sodiščih in podobno… ter se tudi seliti ali začasno bivati v varnih hišah. Na ministrstvu menijo, da bi teh 10 dni plačanega dopusta (ki ga v celoti krije delodajalec) žrtve koristile tako, da bi svojo upravičeno odsotnost dokazovale s potrdili pristojnega centra za socialno delo ali sodišča.

Pravica do odklopa

V zadnji javno objavljeni različici predloga zakona ostaja še nekaj določb, ki med delodajalci sprožajo pomisleke. Tako ni jasno določeno, kako naj bi delodajalec zagotovil zaposlenemu pravico do odklopa. Ta bi delavcu dala možnost, da ga delodajalec ne more poklicati ali drugače motiti v popoldanskem času oz. v času tedenskega počitka, med koncem tedna ali dopustov (torej v vseh obdobjih, ko ne dela), navaja ministrstvo.

V zadnji različici predloga spremembe zakona o delovnih razmerjih sicer ni natančno opredelilo, kako naj bi to delodajalec zagotovil, saj verjamejo, da "se bo v panogah to samo izluščilo".

Kaj pravijo delodajalci?

Na ministrstvu si želijo, da bi predlog novele zakona pred obravnavo na vladi predelali še s socialnimi partnerji na ESS, a zaenkrat ne kaže, da bo temu tako. "Odločitev za izstop iz ESS je bila sprejeta kolektivno, v dogovoru z vsemi delodajalskimi organizacijami, članicami ESS. Zato bo tudi odločitev o ponovnem vstopu gotovo sprejeta v dogovoru s temi organizacijami," so na GZS pojasnili za Bloomberg Adria.  

STA

V kolikor bodo prejeli vabilo za ponoven vstop, bo GZS zahtevala določene garancije oziroma zagotovila s strani vlade, da ne bo več prihajalo do zlorab instituta ESS in da bodo obravnavani kot enakovreden partner  v vseh fazah socialnega dialoga.

Medtem pa v Združenju delodajalcev Slovenije izpostavljajo, da so bila pri pripravi sprememb omenjenega zakona, ki mu pravijo tudi "mala ustava za zaposlene in delodajalce", kršena pravila ESS. S tem se na ministrstvu ne strinjajo in poudarjajo, da je bil dialog zgleden.

"Predlog sprememb zakona o delovnih razmerjih je bil od začetka do konca obravnavan samo v škodo delodajalcev, saj prinaša dodatna administrativna in finančna bremena. Dodatno so na koncu, tik pred javno obravnavo, dodali še tri sklope, ne da bi jih v preteklih šestih mesecih pogajanj kakorkoli omenili ali obravnavali," so ocenili za Bloomberg Adria.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar