Do minute natančno ... Kaj vse bodo morali evidentirati delodajalci?

V začetku meseca je bila v uradnem listu objavljena novela zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Določbe tega zakona pričnejo veljati to soboto, a delodajalci imajo še pol leta, da se pripravijo na nove obveznosti, saj se bodo v praksi začele uporabljati začele z 20. novembrom. "Ena najbolj ključnih sprememb nove zakonske ureditve je pravzaprav sprememba obsega podatkov, ki jih bodo morali delodajalci po novem voditi," je za Bloomberg Adria ocenila pravna in davčna svetovalka v Unija Consulting Tadeja Jerič.

"Ne bo več primerno, da bodo delodajalci samo napisali v evidenco, da je zaposleni delal osem ur, ampak bo treba zabeležiti prihod in odhod, do minute natančno. Po mojem mnenju bo moralo ministrstvo za delo dati še dodatna o tej obveznosti, saj obstaja kar nekaj odprtih vprašanj," pravi.

Na ministrstvu za delo sicer poudarjajo, da obveznost vodenja evidenc (pogosto imenovana tud kar "štempljanje") kot dnevna obveznost obstaja že sedaj, uzakonja se le podrobnejša opredelitev, kako jih voditi. "Urejene evidence bodo v končni posledici v interesu obeh strank delovnega razmerja, tako delavca kot tudi delodajalca in da bodo upravičevale tudi svoj bistveni namen – verodostojnost evidence," pravijo.

Kaj bo treba beležiti?

Zakon po novem določa, da delodajalec dnevno vodi evidenco o izrabi delovnega časa za posameznega delavca in vanjo drugim vnaša podatke o številu opravljenih ur, tudi v času nadurnega dela. Prav tako mora zabeležiti čas prihoda na delo in odhoda delavca z dela. Evidentirati mora tudi obseg izrabe odmora med delovnim časom ter opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (zlasti opravljene ure nočnega, nedeljskega, izmenskega, prazničnega dela, dela v deljenem delovnem času in druge oblike razporeditve delovnega časa, določene z zakonom ali kolektivno pogodbo).

Takšni ureditvi so nasprotovali delodajalci. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) menijo, da zakon uvaja dodatno birokracijo, prinaša dodatne stroške delodajalcem, ne sledi novim oblikam dela in ne prinaša zagotovil, da se kršitve ne bodo dogajale.

Kdo bo moral voditi elektronsko evidenco?

"Med obravnavo predloga sprememb zakona je bilo veliko dilem predvsem pri vprašanju, ali bo uvedeno obvezno elektronsko vodenje evidenc za vse. A na koncu je obveljalo, da bo to obvezno le za tiste, ki bodo huje kršili določbe zakona o delovnih razmerjih na področju delovnega časa ali pa tega novega zakona. V teh primerih bo potrebno elektronsko vodenje," pojasnjuje Jerič. Kot navaja zakon, bodo kršitelji morali elektronske evidence začeti voditi v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe.

Depositphotos

A lahko se zgodi, da bodo morali elektronske evidence voditi tudi nekateri drugi delodajalci. Sindikat pri delodajalcu, če ta ni organiziran, pa svet delavcev oziroma delavski zaupnik, bo lahko podal pisni predlog delodajalcu za uvedbo elektronskega načina vodenja evidence o izrabi delovnega časa. Delodajalec bo moral predlog obravnavati in se do njega opredeliti v 30 dneh od prejema. Če bodo tak poziv zavrnili, bodo morali odločitev pisno utemeljiti, hkrati pa o tem obvestiti inšpektorat za delo.

Globe za kršitelje

"Gotovo bo treba evidence voditi na minute natančno, vprašanje pa kako je, kako bo z odhodi na malico, ali bo to tudi treba tako natančno beležiti. Prav tako ni zares jasno, kaj bo v primeru dela na domu, kako se bo pravilno takrat evidentirala malica. To bo zanimivo, ker zakonodajalec pravi, da ne želijo posegati v fleksibilnost dela. A na koncu je prišlo do nekega navzkrižja, zato bomo potrebovali več pojasnil," pravi Jerič, ki izpostavlja, da kršiteljem torkat prvič grozijo kazni. Za pojasnila o teh nejasnostih smo zaprosili tudi pristojno ministrstvo za delo, a na njihove odgovore še čakamo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar