Krajši delavnik, pravica do odklopa, poseben dopust za žrtve nasilja ...

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi minister Luka Mesec, je v medresorsko usklajevanje poslalo predlog novele zakona o delovnih razmerjih. Ta med drugim v slovenski pravni red prenaša dve evropski direktivi, dotika pa se tudi nekaterih drugih perečih vprašanj. Mesec, ki je predlog z delodajalci in sindikati usklajeval za zaprtimi vrati, je v pogovoru za Bloomberg Adria dejal, da se pogovarjajo tudi o uvedbi obvezne božičnice. Več o tem pred mesecem dni ni želel povedati, saj ni želel, da bi s tem prekršil dogovor o nekomuniciranju v času oblikovanja predlogov med socialnimi partnerji. A očitno konsezna o tem med delodajalci in sindikati ni našel, saj obvezne božičnice ni v predlogu.

Do predloga so kritični v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Kot je za Bloomberg Adria ocenil izvršni direktor Mitja Gorenšček, predlog zakona za gospodarstvo ne prinaša niti ene točke, od katere bi pričakovali koristi. "Vse vsebine nam nalagajo le vedno nove obveznosti," je bil jasen.

"Bolniške za žrtve domačega nasilja so prišle čez noč v zakon, tega prej ni bilo. Pet dni dodatnega oskrbovalnega dopusta je stvar evropske direktive, torej tu ni vprašanje, ali to sodi v zakon ali ne,  vprašanje pa je, kako je to preneseno," pravi Gorenšček. Prepričan je, da pogajanja niso bila korektna, saj da so bili delodajalci pod pritiski in so "morali" pristajati na predlagane rešitve, čeprav jim ne odgovarjajo.

Izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) za pravna vprašanja Andrej Zorko je za Bloomberg Adria medtem ocenil, da gre pri zakonskem predlogu za kompromis med željami sindikatov in delodajalcev, "na koncu pa ni nobenega zmagovalca niti poraženca". Teme, ki jih je ministrstvo odprlo, so po njegovem mnenju tudi tiste, ki jih je moralo odpreti. "Ne samo zaradi obeh direktiv, ki morata biti preneseni v našo zakonodajo. Odprlo je tudi teme, ki so bile pereče v zadnjem obdobju na področju delovnih razmerij in, ki jih je moralo odpreti," je prepričan.

Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja

Kot je zapisalo ministrstvo, so spremembe potrebne zaradi implementacije direktive o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih ter o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev. Dodatna dopolnitev je potrebna predvsem glede ureditve možnosti delavca, da zaradi izboljšanja položaja po šestih mesecih zaposlitve zahteva predvidljivejšo in varnejšo zaposlitev (torej zaposlitev za nedoločen čas namesto zaposlitev za določen čas, zaposlitev s polnim delovnim časom namesto s skrajšanim… ). Delodajalec ne bi bil obvezan takšnega predloga sprejeti, bi pa moral na predlog odgovoriti in svojo odločitev utemeljiti najkasneje v 30 dneh.

Drugi sklop sprememb se nanaša na ureditev opravljanja dela na domu. Delavcu ta omogoča lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, menijo na ministrstvu. Veljavna ureditev omogoča možnost dogovora o delu na domu le v okviru pogodbe o zaposlitvi, kar pomeni, da s spremembo pogodbe o zaposlitvi (z aneksom) dela na domu ni možno dogovoriti. Sedaj se to spreminja in omogoča ureditev tudi z aneksom. 

V zakonski predlog je Mesec vnesel tudi spremembo, ki jo je dolgo časa napovedoval, in sicer zakonsko ureditev 30-urnega delavnika, ki šteje kot poln delovni čas. Dosedanja ureditev omogoča, da se s posebnim zakonom ali kolektivno pogodbo kot polni delovni čas določi delovni čas, krajši od 40 ur, pri tem pa mora biti upoštevan minimum 36 ur na teden. Ta spodnja meja, ki velja kot polni delovni čas, bi se s spremembo zakona znižala na 30 ur na teden.

Prvič zakonsko urejena pravica do odklopa

Delno je z institutom dela na domu povezana tudi ureditev pravice do odklopa, saj se je z razvojem digitalizacije povečalo delo na domu. Ker pa nove informacijske in komunikacijske tehnologije omogočajo nenehno dostopnost delavca, kar lahko povzroča zameglitev meje med službenim in zasebnim časom, ima uvedba tega instituta po mnenju ministrstva širši pomen. In kaj predlagajo?

Če bo predlog sprejet v sedanji obliki, bo delodajalec dolžan zagotoviti pravico do odklopa, a v predlogu zakonskih sprememb ni določeno, na kakšen način naj to uredi. "Delodajalec je delavcem dolžan zagotoviti pravico do odklopa, s katero zagotovi, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu. V ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe," je navedeno. Poleg tega bi imel delavec v obdobju enega koledarskega meseca pravico do vsaj enega obdobja tedenskega počitka v trajanju 48 neprekinjenih ur.

Depositphotos

Posebna obravnava žrtev nasilja

Posebna pozornost je v predlagani noveli zakona o delovnih razmerjih posvečena žrtvam nasilja v družini. Delavec, ki je žrtev nasilja v družini, bi lahko v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja predlagal sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas. Delodajalec mu po novem tudi ne bi smel odpovedati. Zaposleni naj bi "svoj položaj" dokazoval s predložitvijo potrdila Centra za socialno delo, ki ni starejše od dveh let.

Predlagana novela prinaša še eno novost, in sicer, da je delavec je upravičen do petih delovnih dni oskrbovalskega dopusta v posameznem koledarskem letu. Gre za primere nege družinskega člana ali osebe, s katero zaposleni živi v skupnem gospodinjstvu, in sicer kadar ni upravičen do odsotnosti z dela v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju.

Zorko ob tem pravi, da bi si želel, da bi bili omenjeni instituti nekoliko drugače urejeni, predvsem ko je govora o oskrbovalnem dopustu. V predlogu zakona namreč ni navedeno, kako naj bo financiran ali v kolikšnem deležu plačan, Zorko pa meni, da če ta ne bo plačan, v praksi najverjetneje tudi ne bo zaživel. Očitno bo ta oskrbovalski dopust neplačan, saj država nima sredstev, da bi izpalačala nadomestilo, prav tako ne delodajalci, se je strinjal Gorenšček.

Ministrstvo zavrača očitke

Na ministrstvu za delo medtem zagotavljajo, da niso kršili pravil Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), da je bila časovnica obravnave zakona socialnim partnerjem predstavljena ter da pričakujejo, da se pogajanja glede novele zakona na vseh ravneh nadaljujejo, dokler ga ne bodo poslali v obravnavo na vlado. "Končna različica predloga novele, ki jo bo ministrstvo posredovalo v odločanje na vlado, bo torej odvisna od razprav na vseh omenjenih ravneh," so poudarili.

Predlog novele so morali v javno obravnavo vložiti zaradi časovne stiske, ki je povezana s sprejemom dveh evropskih direktiv. "Če jih ne sprejmemo do 1. avgusta, bo Slovenija plačevala pogodbene kazni, na kar smo socialne partnerje tudi večkrat opozorili na pogajanjih," so dodali.

 

*Dopoldnjeno z odzivom ministrstva za delo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar