.webp){kind=icon}
V Bavarskih Alpah se je zaključil vrh voditeljev držav G7. Osrednje teme vrha so bile ruska vojaška agresija nad Ukrajino, z njo povezane sankcije proti Rusiji ter energetska kriza v Evropi in globalna prehranska kriza. Voditelji so se zavezali, da bodo svojim ministrom naročili, naj preverijo možnost uvedbe cenovne kapice na ruske energente. S tem ukrepom bi zmanjšali ruske prihodke, ki napajajo Putinov vojaški stroj.
Poziv k uvedbi cenovne kapice prihaja s strani Združenih držav Amerike (ZDA). Poleg ekonomskega pritiska na Rusijo naj bi tak ukrep prinesel večjo (cenovno) stabilnost globalnega trga z energenti. Med tem je Rusija dodatno podražila cene svoje nafte, saj zanjo obstaja močno povpraševanje azijskih držav, predvsem Indije, poroča Bloomberg.
Voditelji držav G7 so še enkrat podprli Ukrajino in ruski raketni napad na nakupovalno središče označili kot vojni zločin. V raketnem napadu je umrlo 20 civilistov, več je bilo ranjenih. "Ukrajini bomo še naprej nudili finančno, humanitarno in vojaško pomoč - toliko dolgo, kolikor bo treba," so zapisali v izjavi za javnost.
Preberi še
Zaključuje se srečanje G7, začenja se zasedanje zveze NATO
V ponedeljek je ruska raketa zadela nakupovalni center v ukrajinskem mestu Kremenčuk, voditelji G7 so dejanje obsodili kot vojni zločin.
28.06.2022
Voditelji Japonske in najbogatejših držav Zahoda so se dotaknili tudi Kitajske. Po njihovem mnenju Kitajska uporablja "netržne politike in prakse, ki izkrivljajo globalno ekonomijo". S Kitajsko nameravajo vzpostaviti skupno razumevanje "netransparentnih ekonomskih in industrijskih intervencij, ki izkrivljajo trg", so zapisali. "Skupaj s Kitajsko želimo uveljaviti pravične prakse za podjetja in delavce."
Prav tako si želijo, da bi Kitajska izkoristila svoj vpliv in prepričala Putina, da konča vojno v Ukrajini. Predsednik ZDA Joe Biden in voditelj Kitajske Xi Jinping naj bi se sestala v prihajajočih tednih.
Na vrhu so voditelji držav naslovili tudi vedno bolj perečo globalno prehransko krizo. Ta nastaja, ker Rusija blokira izvoz ukrajinskih kmetijskih pridelkov po Črnem morju. Prav tako naj bi uničevala kmetijska polja in polne silose pridelkov ter kradla tiste, ki od začetka vojne še niso zgnili. Rusijo so pozvali, naj preneha s pomorsko blokado v Črnem morju. Prav tako so se zavezali nameniti dodatnih 4,5 milijarde ameriških dolarjev za reševanje problema lakote na najbolj ogroženih območjih.
Prevedel in priredil: Klemen Balanč, klemen.balanc@bloombergadria.com
