Slovenija v varnostnem svetu OZN: Vazal ZDA ali partner nerazvitih?

"Verjamem, da bodo 6. junija v Organizaciji združenih narodov (OZN) rezultati delovanja te vlade zelo jasno izkazani tudi v glasovanju iz enega preprostega razloga - ker se je Slovenija vrnila v jedrno Evropo in ker je danes njena pozicija v Evropi bistveno močnejša kot kadarkoli," je pred dnevi v zvezi s kandidaturo naše države za nestalni sedež v varnostnem svetu (VS) OZN, o katerem bo Generalna skupščina odločala jutri, vzneseno dejal premier Robert Golob.

Slovenska kandidatura posledica pritiska Washingtona?

Jutrišnje težko pričakovano glasovanje v New Yorku, kjer v vzhodnoevropski regionalni skupini nasproti Sloveniji kandidira tudi Belorusija, bo namreč sklepno dejanje večletnih prizadevanj slovenske diplomacije in v sklepnih fazah kampanje tudi najvišjih političnih predstavnikov države.

O vložku v uresničevanje tega nacionalnega projekta med drugim priča dejstvo, da je pristojna ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon izpeljala pogovore s kar predstavniki 150 držav, skupaj s sodelavci pa so stike navezali s skoraj 190 državami. Pogovorov ni bilo le z Rusijo, Belorusijo, Sirijo, Afganistanom, Nikaragvo in Venezuelo. Naša država in vzhodnoevropski ruski satelit se uvrščata v skupino, ki ji sicer v obdobju od leta 2024 do 2025 pripada en nestalni sedež. Slovenija je ta položaj zasedala že v letih 1998 in 1999, medtem ko je leta 2011 od svoje druge kandidature po 16. krogu glasovanja odstopila in priznala premoč Azerbajdžanu.

 

 

Če lahko avtokraciji beloruskega predsedniškega populista Aleksandra Lukašenka upravičeno pripišemo vlogo kmeta na evropski geopolitični šahovnici, ki služi interesom in mednarodni agendi Moskve, pa je pred nedavnim veliko prahu dvignila navedba, da tudi ideja za kandidaturo naše države ni prišla iz Ljubljane, ampak - pomenljivo - iz Washingtona in drugih prestolnic zahodnih zaveznic. Belorusija realno gledano Slovenije v glasovanju ne more prehiteti, lahko pa odškrne tretjino glasov in tako posredno bistveno oteži izglasovanje podpore naši državi.

Čeprav si je slovenska diplomacija vseskozi na moč prizadevala, da kandidature ne bi postavljali v kontekst interesne realne politike velikih sil, je prvak domače opozicije Janez Janša z nedavnim razkritjem ozadja kandidature storil prav to. Janša, ki je vodil vlado v času, ko je Slovenija vložila kandidaturo (konec 2021), je namreč na omrežju Twitter objavil navedbe, da je Ljubljana v času njegove vlade kandidaturo za nestalno članico VS ZN vložila "na izrecno prošnjo" ameriških in evropskih zaveznikov v EU in Natu.

Realna ocena: Vpliv geopolitičnih trenj bistveno večji od programskih usmeritev kandidatk

Vendar pa Janševo izkoriščanje zunanjepolitične državne agende za doseganje ozkih notranjepolitičnih ciljev ne spremeni dejstva, da je potrebno glasovanje neizogibno postaviti v širši mednarodni oziroma geopolitični kontekst. S tem se ne nazadnje strinjajo tudi naši sogovorniki, s katerimi smo pet pred dvanajsto spregovorili o tej temi. "Že od samega začetka kandidature je jasno, da je naša država na kandidaturo pristala na prigovarjanje zahodnih držav, natančneje Združenih držav, kar je nedavno razkril tudi Janša," o ozadju geneze kandidature ugtoavlja Denis Mancevič politolog in poznavalec Rusije.

Da se tega zaveda tudi Rusija in da bo ta pomanjkanje slovenske zunanjepolitične avtonomije tudi izkoristila, je po njegovem moč sklepati iz tega, da Belorusija v zadnjem času Sloveniji očita, da je ta "'padalska država', ki se je v interesu nekoga drugega podala v to bitko, čeprav velja dogovor, da si države ne konkurirajo znotraj iste skupine," meni.

STA

 

S tem, da bo jutrišnje glasovanje bistveno bolj odvisno od razmerij med svetovnimi velesilami kot pa programskimi poudarki obeh protikandidatk, se strinja tudi predavatelj mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Boštjan Udovič. Ugotavlja, da Slovenija resda stavi na povezovalno vlogo, ki jo je v mednarodni skupnosti in zlasti v zvezi z reševanjem številnih vprašanj na Balkanu doslej kar uspešno odigrala, vendar pa, da bo to pri odločitvi držav na glasovanju sekundarnega pomena.

"Pravo vprašanje je, koliko bodo na glasovanje vplivale geopolitične razmere v svetu in koliko kakovost kandidatke same. Vpliv geopolitičnih sprememb bo veliko večji, kot je bil leta 1998 in leta 2011, saj je danes razviti svet, kamor sodi Slovenija, predvsem v razvijajočih se državah, viden kot nekdo, ki je odgovoren za stanje sveta takšno kot je," ugotavlja in dodaja, da je pozicioniranje Slovenije na stran razvitega zahodnega sveta oziroma "jedrne Evrope", kakor je v zvezi s tem pred dnevi dejal premier Golob, lahko tudi hendikep.

Glasovanje v senci ukrajinske vojne, ekonomske revščine tretjega sveta in krepitve vpliva Kitajske

Bolj pesimističen glede možnosti za uspeh naše države je na drugi strani strokovnjak za mednaroden odnose in docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem Primož Šterbenc. Politolog namreč meni, da so možnosti Slovenije dokaj pičle, če bodo države v razvoju oziroma države t.i. globalnega juga svoj glas podeljevale na podlagi geopolitičnega razmisleka. "Če bodo članice OZN v kandidaturi Slovenije videle (zgolj) instrument za uveljavljanje stališč Združenih držav in zahodnih držav v mednarodnih odnosih, potem Slovenija nima pravih možnosti," meni in pri tem izpostavlja, da lahko uspeh "preprečijo širši objektivni dejavniki, predvsem neizogibni kontekst vojne v Ukrajini."

 

 

O vplivu ukrajinske vojne na kandidaturo je v pogovoru za Bloomberg Adria govorila tudi ministrica Fajon. "Imamo izjemne izzive v VS OZN zaradi blokade velesil. Tam sedi tudi Rusija. Smo majhna država, najprej smo zavezani regiji s članstvom v Evropski uniji (EU) in zvezi Nato. Zato tudi opozarjamo, da razumemo vojno v Ukrajini, da razumemo energijo Ukrajincev, ki se borijo za svojo ozemeljsko celovitost in suverenost," je takrat povedala resorna ministrica in poudarila, da bo Slovenija "Ukrajini pomagala, dokler bo potrebno."

Čeprav se Slovenija z vidika nezakonite ruske agresije postavlja na stran mednarodnega prava - zagotovila pa si je tudi izrecno podporo Ukrajine pri svoji kandidaturi -, ji ta načelnost na mednarodnem odru lahko škoduje. "Države v razvoju namreč menijo, da je do vojne pripeljala tudi agresivna politika Nata ter se posledično ne strinjajo s politiko izvajanja ostrih sankcij proti Rusiji, ki draži cene energentov in hrane, kar jim škoduje," ugotavlja Šterbenc.

Bloomberg

 

Da bo pomemben faktor pri glasovanju odigrala tudi ukrajinska vojna, ki pomembno razdvaja mednarodno skupnost, v svojem odzivu na naše poizvedbe namigujejo tudi na pristojnem ministrstvu. "Delitve so globoke, tako glede Ukrajine, kot tudi glede vrste drugih varnostnih kriz in izzivov. Zato se lahko podpora kandidaturi v zadnjem trenutku spremeni," sporočajo iz Mladike, kjer so sicer zadovoljni s podporo in odzivom mednarodne skupnosti.

Šterbenc še opozarja na prvi pogled neočitno, a potencialno ključno vlogo Kitajske, ki je ruska zaveznica in se bo posledično pri glasovanju "zelo verjetno postavila na stran Belorusije." Podobno o vlogi azijske velesile razmišlja tudi Mancevič, ki pravi, da bo prav volja "te države odločila glasovanje, ne pa Rusije." Štrebenc še dodaja, da bi odločitev Pekinga lahko za sabo potegnila "velik del glasov 54 afriških držav, kar bi znalo odločiti pri glasovanju."

Za izvolitev je potrebna podpora dveh tretjin članic (tj. 128 držav), ki so prisotne pri glasovanju in bodo tudi dejansko glasovala. Kitajska je v zadnjih 15 letih pridobila izjemno velik vpliv v Afriki, dodaja Štrebenc. Velik del kitajskega vpliva na odločitev držav globalnega juga temelji na kreditiranju teh držav za izgradnjo - povečini infrastrukturnih - megaprojektov v okviru pobude pasu in ceste, s čimer te "niso več prisiljene slediti zahodnemu neoliberalnemu diktatu."

Denis Mancevič: 'Gospodarski učinki kandidature so zanemarljivi oziroma nični'

Iz kitajskega pristopa lahko sklepamo, da bo poleg geopolitike odlično vlogo odigral tudi gospodarski vidik. Prijemov v okviru gospodarske diplomacije, se je sodeč po izjavah predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, v široko zastavljeni, a razmeroma kratki, kampanji posluževala tudi naša država. V pogovoru za Bloomberg Adria je predsednica izjavila, da je med obiskom v Afriki tako s strani slovenskega gospodarstva kot tudi s strani tamkajšnjih podjetnikov zaznala veliko zanimanja za tovrstno sodelovanje.

Bloomberg Adria/Bojan Žalec

 

Čeprav je Slovenija afriški kontinent doslej nekoliko zanemarjala, pravi, so okrepljene diplomatske aktivnosti v okviru kandidature vplivale tudi na vzpostavljanje tesnejših gospodarskih vezi. "V Ruandi (sem) odkrila, da so slovenski podjetniki zelo aktivni, da se ukvarjajo z izkopavanjem tantala, da odpirajo prvo rafinerijo tam ter da si želijo tesnejših vezi s svojo matično državo. Uganda bi si denimo želela izvoza kave v Slovenijo," je o sinergijskih učinkih slovenske diplomacije povedala predsednica. Tudi na resornem ministrstvu menijo, da s kandidaturo "odpirajo vrata slovenskemu gospodarstvu."

A Mancevič je, kot nekdanji diplomat, glede pozitivnih učinkov na gospodarstvo po drugi strani skeptičen, saj meni, da bodo ti praktično zanemarljivi. "V sistemu urejene gospodarske diplomacije, denimo po vzoru Avstrije, bi tovrstnim delegacijam sledili konkretni koraki pri diplomatski infrastrukturi, ki jo gospodarstvo za takšne prodore potrebuje. Pri nas za kaj takega doslej ni bilo neke dolgoročne strategije," navaja.

Rezultat tega je, pravi, da je glavnina slovenskega izvoza še vedno omejena na države v radiju 500 kilometrov. Ob tem spomni na primer vzpostavljanja veleposlaništva v Astani, ko so bile "Kazahstan in ostale srednjeazijske države določen kot prioritetni slovenski trg." Od te odločitve mineva že deset let, pa predstavništva tam še vedno nimamo, pravi.

S podobnim vprašanjem smo se obrnili tudi na Gospodarsko zvezo Slovenije (GZS), kjer so nam sporočili, da lahko kandidatura "nedvomno koristi tudi slovenskemu gospodarstvu v prizadevanjih po vstopu na nove trge. " V zvezi s poudarkom na afriških trgih izpostavljajo, da "na GZS, skupaj z zainteresiranimi podjetji člani, že pripravljamo aktivnosti po posameznih (afriških) trgih, ki so za slovensko gospodarstvo najbolj zanimivi." Med slednjimi izpostavljajo zlasti Egipt, Južno Afriko in Alžirijo, Maroko, Tunizijo in celo Libijo.

 

 

 

 

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar