Boštjančič: 'Verjetno se bomo zadolžili na ameriškem in japonskem trgu'

"Pogovarjamo se o izdaji obveznice na ameriškem, kitajskem in japonskem trgu, pri tem pa se še odločamo, ali bo šlo za zaleno obveznico. Vprašanje namreč je, koliko je projektov, ki jih lahko financiramo z zeleno obveznico," je na regijski zeleni konferenci Regreen v organizaciji Bloomberg Adria v pogovoru povedal finančni minister Klemen Boštjančič. Spregovoril je tudi o tem, kako v Bruslju gledajo na financiranje zelenega prehoda.

Zeleni prehod je ena glavnih tem trenutno, kako na to gledajo v Bruslju?

V Bruslju smo se do sedaj relativno malo pogovarjali o zelenih obveznicah. Slovenija je praktično vodeča država na tem področju, ve pa se, da je zaradi zelenega prehoda potencial velik. Roko na srce, v veliki meri se še ne ve, kako se bo to razogljičenje financiralo. Trenutno je glavna debata, kako to financiranje vkalupiti v okvir fiskalnega pravila, ki znova prihaja v veljavo z letom 2024. 

Slovenija je januarja letos izdala 10-letno trajnostno obveznico v višini 1,25 milijarde evrov in donosnostjo do dospetja 3,654 odstotka. Skupno povpraševanje je preseglo 10 milijard evrov. Zdi se, da je apetit evrskega kapitalskega trga, da financira tovrstne izdaje izjemno močan. Bi rekli, da je glavni razlog resničen premik panoge v zavedanju okoljske in družbene odgovornosti, ali politično-zakonodajni okvirji, ki slednje diktirajo?

Slovenija je bila prva država v srednji Evropi ki je izdala takšno obveznico. Tudi izkušnja izdaje druge zelene obveznice je bila pozitivna. Ob takšnem povpraševanju je bila moja prva reakcija, da smo postavili previsoko obrestno mero, ampak ne, saj grenavsezadnje za pozitivno zgodbo. Naredili smo tudi podrobno analizo, kdo je to obveznico kupoval.

Veliko povpraševanja je prišlo iz Skandinavije in Beneluksa, presenečni pa smo bili, da je bilo relativno malo povpraševanja iz Slovenije. Pogovarjamo se tudi o izdaji obveznice na ameriškem, kitajskem in japonskem trgu, pri tem pa se še odločamo, ali bo šlo za zaleno obveznico. Vprašanje namreč je, koliko je projektov, ki jih lahko financiramo z zeleno obveznico.

Zakaj je ta ideja o izdaji obveznice na tako rečeno eksotičnih trgih aktualna?

Gre za razpršitev trgov, na katerih izdajamo obveznico. Ponovno bomo verjetno vstopili na ameriški trg, in sicer tik pred ali tik po poletju, to se moramo še odločiti v prihodnjih dneh. Trenutno sitacija kaže, da bomo obveznico izdali. Letos jeseni bomo zelo verjetno prvič izdali tudi obveznico, denomirnirao v jenih. Kitajska pride na vrsto kasneje, tudi o tem se sicer že pogovarjamo. Na Japonskem bomo verjetno izdali zeleno obveznico, smo že v pogovorih z japonskimi investitorji. Obveznica, ki bo denominirana v dolarjih, pa verjetno ne bo trajnostna, ker ne glede na to, kakšna je splošna smer, je vrsto drugih projektov, ki ne dosegajo zelenega standarda.

S tem morda mislite tudi na vzpostavitev nacionalnega letalskega prevoznika?

Analize glede tega so v zgodnjih fazah, vendar sem glede na moje osebne izkušnje konzervativen glede tega. 

Zakaj načrtujete toliko novih izdaj obveznic?

V zadnjih treh letih smo bili priče dveh kriz, tudi nove krize bodo prišle, zato sem kot minister zahteval likvidnost. Prav zato Slovenija ves čas ohranja visoko likvidnost, čeprav jo bomo zdaj sicer nekoliko zmanjšali, ker trenutno ni potrebe po ohranjanju tako visoke ravni. Te izdaje vplivajo tudi na sekundarni trg, slovenske obveznice so manj likvidne, ker so izdaje manjšega obsega, zato so manj ugodne za investitroje. Prav zato smo se odločili za razpršitev trgov, da imamo te potencialne možnosti. Trenutno tako povečanje likvidnosti ni nujno potrebno. Japonski trg letos dejansko testiramo bolj zato, če bi v prihodnjih letih šli tja po kakšno večjo izdajo.

Zakaj se je Slovenija odločila izdati trajnostne in ne zelene obveznice?

Najbolj očitna prednost trajnostnih obveznic je, da zagotovijo potrebna sredstva za financiranje zelenih projektov in dejavnosti na področju socialnih pravic. Pravzaprav se s tem širi nabor projektov, ki jih lahko financiramo, sem namreč spada tudi šolstvo, kamor bo treba investirati v prihodnjih letih. 

To omogoča večje izdaje trajnostnih obveznic, kot bi bilo v primeru samo izdaj zelenih obveznic. En del financiranja teh projektov prihaja iz evropskih sredstev, kjer smo omejeni, relativni majhen znesek pa potem dodamo še kot država prek obveznic. Teh projektov pa ni tako veliko, kot se sliši na prvo žogo. Sama izdaja teh obveznic je tudi veliko bolj zahtevna, kot se zdi na prvi pogled, kar je tudi eden izmed razlogov, da jih je tako malo. Kot slišim, dejansko ponudba ne sledi povpraševanju.

Nemčija je v recesiji, kako bo z izdajo zelenih obveznic v primeru dlje trajajoče recesije?​

Zelo veliko vrašanje je, tudi politično, kako se bo obravnaval ta zeleni prehod. Ob tem je tudi začetna pozicija evropskih držav različna. Gre za eno najbolj pomembnih političnih tem, ne gre samo za debate o obrambnih izdatkih. Na eni strani so pričakovanja ogromna, na drugi strani pa so nedoročena pravila. Finanični ministri zahtevamo relativno strogo upoštevanje pravil, ko bodo postavljena. Zeleni prehod je nujen, Evropa je v preteklosti na žalost stavila na napačnega konja, to se nam je vrnilo kot bumerang. Zeleni prehod pa zahteva tudi ogromne investicije.

Ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Evropski komisiji je veliko govora o kapitalskih trgih. Kako financirati vse te zelene projekte? Ugotovili smo, da se to ne da zgolj prek nacionalnih proračunov, zato je treba privabiti zasebne vire. Evropa gre v smer, da v tovrstne projekte privabi zasebni kapital in se na nek način v prihodnosti pričakuje, da se bo vrsta teh projektov financirala iz tega kapitala. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar